Popisane glasovnice bi tako štele za neveljavne, prav tako poslanci ne bi smeli glasovnic kazati drugim poslancem ali jih fotografirati. Slednje bi veljajo tudi za člane komisije za tajno glasovanje.
Poslanka Svobode Janja Sluga je spomnila, da so spremembe poslovnika njihova reakcija na prvo tajno glasovanje v tem mandatu, "ko se je po naši oceni zgodil cirkus".
Po tajnem glasovanju o predsedniku DZ Zoranu Stevanoviću je namreč STA razkrila, da je bil del glasovnic v podporo Stevanoviću označen. Na glasovnicah so bile tri vrste oznak, primerjava števila glasovnic, označenih na enak način, pa kaže, da bi jih lahko označevali poslanci NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice.
Nekaj glasovnic je bilo popisanih tudi ob glasovanju o dveh podpredsednikih DZ, Danijelu Krivcu in Francu Križanu, ko si je več poslancev dalo duška in svojo voljo izrazilo s "kreativnim obkroževanjem". Podobno je bilo tudi na ponedeljkovem tajnem glasovanju o tretji podpredsednici DZ Nataši Avšič Bogovič. Vpogled, za katerega je skladno z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja zaprosila STA, je sicer pokazal, da je bilo tega manj kot ob navedenih preteklih tajnih glasovanjih.
Na glasovanju o Avšič Bogovič je bilo oddanih 83 glasovnic, od tega 74 v podporo kandidatki, pet proti, štiri pa so bile neveljavne. Na slednjih je bila neveljavnost izkazana na različne načine, ena glasovnica je bila oddana prazna, ena je bila prečrtana, na eni sta bila obkrožena tako ZA kot tudi PROTI, na eni pa je bilo ob črti čez glasovnico izrisano še srce.
Na glasovnicah proti ni opaziti posebnosti, na nekaj glasovnicah v podporo kandidatki pa so nekateri poslanci znova izbrali kreativno izražanje svoje volje. Dva poslanca sta tako besedo ZA obrisala s srčkom, eden s kvadratom, eden pa je iz kroga okoli ZA potegnil še puščico, tako da znak spominja na simbol, ki se uporablja za označevanje moškega spola.
V poslovniku glede označevanja glasovnic vlada pravna praznina, ugotavljajo predlagatelji sprememb poslovnika, ki menijo, da morajo obstajati posledice za kršenje tajnosti glasovanja.
Poslovnik namreč določa le, da za neveljavno glasovnico štejeta neizpolnjena in glasovnica, iz katere volja poslanca ni jasno razvidna.
Označevana glasovnica bi bila neveljavna
Spremembe tako predvidevajo, da bi kakršnokoli označevanje glasovnic, tudi glasovanje z drugačno barvo ali obkroževanje z drugimi liki, npr. trikotnikom ali kvadratom, štelo za neveljavno.
Poslanec svoje glasovnice tudi ne bi smel kazati drugim poslancem, preden jo odda v glasovno skrinjico, ali pa jo nositi iz dvorane. V takem primeru se poslancu ne bi dovolilo glasovati.
Prav tako bi prepovedali vnos elektronskih naprav v glasovalne kabine, tako bi bilo onemogočeno oz. prepovedano tudi snemanje glasovnic. To bi veljalo tudi za člane komisije na tajnem glasovanju, ki glasovnice prešteva. "Pogosto se nam dogaja, da lahko še preden se komisija vrne nazaj v dvorano in predsedujoči razglasi rezultate tajnega glasovanja, v medijih že preberemo, kako smo glasovali," pravi Sluga.
"Poslancu mora biti omogočena tajnost, predvsem za primere, ko se poslanec po lastni presoji odloči, da bo glasoval drugače, kot je uradno stališče njegove stranke," je dejala Sluga.
"Že očetje ustave so za določene vrste glasovanj predvideli tajno glasovanje, ker so ocenili, da je samo na ta način mogoče najustrezneje udejanjiti voljo poslanca in s tem tudi voljo ljudstva," pa je dejala poslanka Levice in Vesne Tina Brecelj.
Tajnost glasovanja pa mora po njenih besedah zadostiti absolutnemu procesnemu pravilu. To po njenih besedah pomeni, da ni dovolj, da je preprečena identifikacija, kako je posamezen poslanec glasoval, preprečen mora biti tudi nadzor nad glasovanjem poslancev. Aktualna ureditev v poslovniku DZ pa zasledovanja absolutnega procesnega pravila ne omogoča in ne preprečuje, da se načela tajnosti lahko obide, je dejala.
Predlagajo skrajšan postopek
Predlagajo še, da bi spremembe v veljavo stopile po skrajšanem postopku. Po besedah Sluge bi jih bilo tako mogoče uveljaviti še pred glasovanjem o kandidatu za mandatarja, ki je prav tako tajno.
Za uveljavitev predlaganih sprememb poslovnika potrebujejo dvotretjinsko večino. Glede na reakcije, ki so se pojavile po tajnem glasovanju o Stevanoviću, pričakujejo zadostno podporo, je dejala Sluga. Spomnila je, da je tudi Stevanović pri naslednjih tajnih glasovanjih o podpredsednikih DZ poslance pozval, naj glasovnic ne označujejo. "Prepričani smo, da se vsi poslanci zavedamo, da smo pri svojem delu samostojni, da ne smemo biti vezani na navodila," je dejala. Zato "ne vidijo razloga", da poslanci teh sprememb ne bi podprli.
Svoboda pa se je glede glasovanja o predsedniku DZ Stevanoviću obrnila tudi na ustavno sodišče. Ker menijo, da je označevanje glasovnic izničilo institut tajnega glasovanja, kar med drugim pomeni tudi poseg v ustavno zagotovljeno svobodo poslanskega mandata, so predlagali, da ustavno sodišče sklep o izvolitvi Stevanoviča sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovljeno glasovanje DZ. Prav tako so vložili pobudo za oceno ustavnosti poslovnika DZ. Na mizi ustavnih sodnikov bo zadeva prvič na sredini seji.
