Vedno sem imela rada začetek šolskega leta. Izbiranje zvezkov, ovijanje. Pač "piflarka Ninna", ki je komaj čakala, da bo zapisala prve vrstice v čisto nov zvezek. Barvice, flomastri, novi delovni zvezki. In že kot otrok sem bila vedno vesela, ko se je v moji okolici našlo društvo, ki je zbiralo zvezke za otroke iz socialno ogroženih družin. Navadno sem podarila tisto, kar je ostalo nepopisano od preteklega šolskega leta. Včasih sem prihranila prav najlepši zvezek, upajoč, da se ga bo kakšna deklica razveselila. Zbiranja tega tipa so bila v mojem osnovnošolskem času še redkost, zbirala jih je šola ali pa lokalna Zveza prijateljev mladine. Še na faksu sem v teh akcijah našla izgovor, da sem kakšno popoldne ali dva zabila v papirnicah in kupila barvice, flomastre in zvezke. V Sloveniji je vsako leto več otrok, katerih starši finančno ne sledijo zahtevam šolskega sistema in jim vsako šolsko leto posebej predstavlja nov stres. Na lastne oči sem videla barvice, nalepljene na "šile", ker so bile tako majhne, da jih otroci niso več mogli držati med prsti. Šolske copate z luknjami na podplatih. Flomastre, "osvežene" pod vodo. Zato sem v teh akcijah vedno videla nekaj lepega, srčnega.
Do pred nekaj leti, ko me je kot predsednico društva konec oktobra poklicalo drugo humanitarno društvo, češ da nam podari zvezke. To isto, ki sem jim odnesla v avgustu vrečko šolskih potrebščin. Hm? Nič jasno. Pripeljali so poln kangoojev prtljažnik spiralno vezanih pisarniških reklamnih blokov, kupe rabljenih barvic in raztrganih peresnic. "Pa dajte vi brezdomcem," je bil takraten komentar, ki se mi je zdel tako nizkoten, da ga nisem niti poskusila demantirati z dejstvom, da brezdomci resnično ne potrebujejo peresnice. Kasneje smo vse to podarili kolonijam, mladinskim centrom.
Letos so začela socialna omrežja pregorevati že nekje v sredini junija. Slovenija se je dvignila v "zvezkanju". Pokloni zvezek. Daruj zvezek. Podari zvezek. Izberi zvezek. Pomagaj z zvezkom. En zvezek zate, eden zanj. Ko sem začela brskati po spletu, sem naštela – reci in piši – natanko 82 takšnih ali drugačnih akcij, ki so zbirale zvezke za prihajajoče šolsko leto. Verjetno je kje še kakšna, a se mi resnično ni ljubilo več šteti. "Večji" zbiratelji so sicer dopisali, da se zbirajo veliki, črtasti zvezki. Seveda se poleg zvezkov zbirajo tudi "šolske potrebščine", kot je ohlapno napisano v veliki večini.
Zbiralne akcije imajo smisel, ko so ciljne, dobro premišljene. Zbiranje zaradi zbiranja samega je nesmiselno
