
Delnice so predrage. To je po vrtoglavi rasti delnic od sredine marca verjetno največkrat izrečen stavek, ki marsikateremu vlagatelju preprečuje, da bi začel varčevati v delnicah in delniških skladih. Verjetno tudi eden najbolj zgrešenih.
Mogoče se trditev sliši pretirana, vendar so delnice danes na podobnih nivojih z vidika vrednotenj, kot so bila v povprečju v zadnjih 20 letih. Težko bi rekel isto za druge naložbe, predvsem bolj "varne", kot so obveznice. Obrestne mere so tako nizke, da se sprašujem, zakaj niso vrednotenja delnic višja.
Moji začetki dela na delniških trgih segajo v leto 2005, in če pogledamo vrednotenja za globalni delniški indeks MSCI World za tisto obdobje, vidimo, da se je najpogosteje uporabljeni kazalnik vrednotenja P/E (tečaj delnice/dobiček na delnico) gibal blizu 17, dividendna donosnost pa je znašala 2 odstotka. S hitrim skokom v te dni leta 2020, 15 let kasneje, vidimo, da se ni kaj dosti spremenilo. Pričakovan P/E za leto 2021 (leto 2020 ni relevantno zaradi koronakrize) znaša dobrih 17, tako da bistveno ne odstopa. Trenutna dividendna donosnost pa je celo višja, saj znaša 2,3 odstotka. Dosežena povprečna letna donosnost delnic v tem obdobju je bila okrog sedem odstotkov. Glede na današnje izhodišče torej dobra osnova, kaj lahko vlagatelji pričakujemo v prihodnje.

Nizke obrestne mere dajejo podporo višjim vrednotenjem delnic