Pred člani odbora za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi poslanec SD Matjaž Han, se predstavlja
Monika Kirbiš Rojs, kandidatka za ministrstvo s 23 leti delovne dobe oziroma izkušenj s področja tako pri pripravi strateških dokumentov kot izvajanja evropskih projektov. Trikrat je bila državna sekretarka, zdaj deluje kot generalna sekretarka državnega sveta, kar je povedala tudi v osebni predstavitvi.
Dobro je, da se kohezijska politika dopolnjuje s področjem lokalne samouprave in regionalnega razvoja, ki ga vlada dopolnjuje in smiselno sodi zraven, je uvodoma izpostavila. V ponedeljek bodo že začeli delati, je napovedala, na ministrstvo gre že petič, ljudi in ekipo pozna, marsikdo od dobrih kadrov je sicer od tam odšel v gospodarstvo in tujino, a verjame, da bo ekipa dobra in da bodo cilje izpolnili. Ministrstvo je razvojno, sodeluje z Evropsko komisijo, nasproti mu stoji ministrstvo za finance, je opredelila. "Skrbi me, kaj imamo v proračunu od 2027 do 2030. Minister za finance rekel, da smo izjemno uspešni. Pa smo res?" je problematizirala dosedanje črpanje evropskih sredstev. Da je Slovenija na 20. mestu, je dejala in da je bilo 68 odstotkov sredstev, ki so na voljo v tem obdobju, porabljenih, najmanj na ministrstvu za solidarno prihodnost in na ministrstvo za naravne vire. Da je treba letos certificirati 442 milijonov evrov, da ne bodo evropska sredstva izgubljena ter da projekti stojijo tudi zato, ker v proračunu sredstev ni rezerviranih, kot je izpostavila in tudi, da je zdaj prioriteta, da Slovenija ne izgubi evropskega denarja, ker se Slovenija glede na sedanje stanje odpoveduje 218 milijonom evrov.
Zakaj vse bi bile koristne pokrajine?
"Razočarana sem, ker sem na resorju vedno razmišljala o črpanju evropskih sredstev, šele nato o lastnih, zdaj pa so se delili bonbončki iz domačega proračuna, ki so povzročili nemalo težav, ne bi jih niti naštevala, vemo, katere," je dejala Kirbiš Rojs.
Kohezijske politike se drži sloves, da je zbirokratizirana, s tem se lahko strinja, dodaja, da je tudi zelo kompleksna. "Številne težave si nalagamo tudi v okviru domače politike, bilo bi dobrodošlo, da si sami ne ustvarjamo ovir," je dejala. Želela bi si, da se začne bolj zaupati lokalnim skupnostim, regijam za bolj samostojno upravljanje. Pozdravlja tudi manjše število resorjev v vladi, ker je vsebine lažje koordinirati. Velike so težave z večjimi infrastrukturnimi projekti, kot primer je navedla pomurski vodovod, kjer smo potrebovali deset let sploh do odločitve o podpori. Večjih projektov nismo sposobni spraviti v eno obdobje, je ugotovila.
Če bi imeli pokrajine, bi po oceni kandidatke za ministrico v novi vladi Janeza Janše učinkoviteje črpali EU sredstva in bi bili primerljivi s sosednjimi državami, ki pokrajine imajo (Avstrijo, Italijo, Hrvaško). Da so vsi načeloma naklonjeni pokrajinam, da so pripravljeni trije zakoni s področja - s tem da se je ukvarjalo 60 strokovnjakov dve leti in da ne najde več strokovnjakov, ki bi lahko kaj nadgradili. Glasove za pokrajine bo treba iskati izven koalicije, tu bi pričakovali partnerstvo za razvojno prihodnost, je omenila. Razlike med regijami in znotraj regij se še naprej povečujejo, je dodala. "Če bi imeli pokrajine, bi imeli tudi večjo politično stabilnost," je ocenila in da dokler ne pridemo do pokrajin, so za decentralizacijo na voljo le manjše rešitve, tudi prenosi sedežev ustanov. Sedež ministrstva bo v Mariboru, je napovedala, bodo pa preverili tudi, od kod vse se ljudje na ministrstvo vozijo na delo, da bodo racionalni, zagovarja tudi delo na domu, kjer je to mogoče, se pa ne zanaša na javni prevoz, kakršen je zdaj.
Posegla bi v nekaj zakonov
Posegla bi v spremembe več zakonov, med drugim v zakon o urejanju prostora, varstvu okolja, graditvi objektov, financiranju občin. Uvedla pa bi enoten portal za prijavo evropskih projektov po vzoru Evropske komisije - da niso razpisne dokumentacije po resorjih različne. Podjetja in občine imajo težave pri projektih, manj denarja bo zaradi vlaganja v varnost v EU, je nanizala, pa tudi, da nam evropska sredstva niso dana na pladnju, vplačali bomo 8 do 9 milijarde evrov, pridobili pa 5,4 milijarde - to je minus, ki se bo prvič pokrival s centraliziranimi programi Evropske komisije, ki so precej zahtevni. Od držav članic se pričakujejo mikro reforme, s pomočjo katerih bi bolj pospešeno izvajali investicije, v našem primeru bo to prenova sistema prostorskega načrtovanja, je dodala. Komentirala je tudi prebrano v Večeru glede mehanizma CTN (celostne teritorialne naložbe) - da se mestne občine bojijo ukinitve. Dejala je, da ukinitve ne bo, da bodo omogočeni še naprej in jih bodo z veseljem vključili in razširili tudi na druge občine, mestnih občin pa, da ne bodo oškodovali.
Dejan Süč (Svoboda) je ocenil, da je bila predstavitev ministrske kandidatke strokovna, da izkazuje potrebne kompetence in poudaril tudi, da ljudje iz regij razumejo, kaj pomeni razdalja, tako v kilometrih kot v glavah. Obžaluje, da je bila v večdesetletnem obdobju velika razdalja do nekaterih območij. Se je pa zahvalil tudi prejšnjemu ministru Hanu in omenil vlaganje na področju gospodarstva, med katerimi je tudi projekt Leka v Lendavi. Da se številke lahko obračajo tako in drugače, raven zaupanja vanje pa pada, je zaznal. Andreja Rajbenšu (Svoboda) kandidatki za ministrstvo priznava visoko strokovnost, dodala pa je, da jo vseeno skrbi, kako bo svojo strokovnost uravnavala s politiko, v intervjujih v medijih je namreč zaznala tudi populizem. Vprašala jo je tudi po stališču glede zakona o Mariboru (ta se je sicer precej omenjal v kampanji).
Kirbiš Rojs je poudarila tudi strpnost in sodelovanje ne glede na politično pripadnost. Zagotovo posebni ukrepi za Maribor, a z neko mero odgovornosti, ker sicer sprožimo reakcije tudi drugje, je odgovorila poslanki iz Maribora glede posebnega zakona o Mariboru. Da pa morda obnova trga v Mariboru ni projekt, ki bi mesto razvojno potisnilo naprej, pa se je obregnila ob prioritete mestne občine.
Vrsto vprašanj z vseh področij koalicijskih pogodb je zastavila poslanka Tamara Kozlovič (Svoboda), med drugim tudi o tem, ali bo zdaj več sredstev namenjenih podjetjem in kaj bo to pomenilo za občine, tudi glede mehanizma CTN in dosedanjih smernicah regionalnega razvoja ter vlogah regionalnih središč za krepitev policentričnega razvoja Slovenije, pa tudi, ali že imajo načrt za selitev institucij tudi po drugih mestih. "Podjetja in občine so zame enakovredna," je odgovorila Kirbiš Rojs, strategije regionalnega razvoja ne bi spreminjala, jo pozdravlja, jo je pa hkrati treba spraviti v življenje. Upa tudi, da bodo lahko vplivali na to, da bodo javne storitve, recimo bančne, ostajale na podeželju, sploh v primerih, kjer je država (so)lastnica, pri zasebnih lahko le apeliraš; vsekakor pa ji je v primeru teh storitev v ospredju ohranjanje poseljenosti in storitve za prebivalce.
Devet glasov za, nobenega proti - je bil nekaj pred poldnevom izid glasovanja med 15 člani odbora.
