Če odločba ustavnega sodišča s konca junija, ki zakonodajalcu nalaga v pol leta plače sodnikov urediti tako, da bodo skladne z ustavo, do izteka zapovedanega roka, to je do 3. januarja 2024, ne bo v celoti uresničena, bodo naslednji dan na sedežih sodišč potekali protestni shodi sodnikov, je Slovensko sodniško društvo odločilo na izrednem občnem zboru. Nemudoma se bodo začele tudi priprave na sodniško stavko. Na kak način bodo sodniki stavkali, če se plače ne uskladijo z ustavo, bo sodniško društvo odločilo do začetka januarja.
Neustavni so členi zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na sodnike. Kot je znano, je na ustavnem sodišču uspel sodni svet, kadrovska služba tukajšnjega sodstva. Ustavni sodniki in sodnice so sredi letošnjega leta soglasno odločili, da morajo tri veje oblasti biti enakopravne tudi materialno, v resnici pa so sodniške plače neustavno nizke, že desetletje se ne usklajujejo z inflacijo ... Posebej je bila problematizirana podplačanost sodnikov prve stopnje v primerjavi s poslanci. Teoretično lahko ustavno sodišče tudi zapove način izvršitve svoje odločbe in na to so že pomislili v sodnem svetu, če bi politika odločbo o plačah ignorirala čez rok.
Ker pa se odmika tudi sistemska ureditev sodniških plač, je občni zbor Slovenskega sodniškega društva sklenil tudi, da bo zaradi novih okoliščin, zlasti predlagane reforme sodstva, ki na prvi stopnji načrtuje tako imenovanega enovitega sodnika v sodnem okrožju, dogovorjene plačne razrede za sodnike prve in druge stopnje treba ustrezno korigirati.
Napoved sodniške stavke sovpada s stavkovnim prebujanjem javnega sektorja - v času, ko je preurejanje sistema plač v javnem sektorju sploh zastalo, vsi obeti vlade sodnikom pa so ostali obeti, začenši s 600-evrskim dodatkom, kar je bila obljuba predsednika vlade Roberta Goloba kmalu po začetku mandata.
Vlada, ki ji voda teče v grlo, naj bi se, dokler se plače v javnem sektorju ne uredijo sistemsko, vsaj deloma zdaj poskušala rešiti z dopolnili k zakonu o izvrševanju proračunov. Neuradno naj bi to pomenilo, da se vsem sodnikom plače povišajo nominalno enako, za nekaj manj kot 600 evrov bruto.
Sodniki ne bi stavkali prvič. Viharno je bilo leto 2008 z opozorilno in tako imenovano belo sodniško stavko. Tudi takrat so sodniki zahtevali ureditev plač tako, da so primerljive s poslanskimi in ministrskimi in da ohranijo realno vrednost.
