SLOVENIJA

Bo po referendumu o RTVS zadnjo besedo imelo ustavno sodišče? Tako Barbara Rajgelj odgovarja Miru Cerarju

Luka Mlakar Luka Mlakar
25.11.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Novela zakona o RTV Slovenija, o kateri bodo volivci odločali na nedeljskem referendumu, na novo ureja vodenje, upravljanje in nadzor javnega servisa. Namesto sedanjega 29-članskega programskega sveta in enajstčlanskega nadzornega sveta novela uvaja 17-članski svet RTV Slovenija, v katerega državni zbor po novem ne bo več imenoval nobenega predstavnika. Šest članov sveta bodo iz svojih vrst izbrali zaposleni, ostalih enajst pa italijanska in madžarska manjšina, predsednik republike na podlagi javnega poziva registriranim verskim skupnostim, SAZU, nacionalni svet za kulturo, olimpijski komite, informacijski pooblaščenec, svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, varuh človekovih pravic in nacionalni svet invalidskih organizacij. Novela kot posvetovalno telo uvaja petčlanski finančni odbor, RTV Slovenija bi po novem namesto generalnega direktorja vodila štiričlanska uprava.

Z dnem uveljavitve novele bi prenehali mandati članov sedanjega programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija, ki bi svoje delo nadaljevali do ustanovitve prej omenjenega sveta RTV Slovenija. Ta bi se v skladu s predlogom ustanovil najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele. Sedanji generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough bi do imenovanja nove uprave svojo funkcijo opravljal kot vršilec dolžnosti, enako bi veljalo za direktorja Radia in Televizije Slovenije Mirka Štularja in Uroša Urbanijo.

Medtem ko vlada trdi, da novela prinaša depolitizacijo javnega zavoda, ker dosedanja ureditev, po kateri je 21 od 29 članov programskega sveta imenoval državni zbor, predstavlja preveliko tveganje za koncentracijo moči v enem političnem ali interesnem centru, v opozicijski SDS, ki je predlagateljica referenduma, menijo, da novela prinaša popolno politizacijo javnega servisa. Vlada "z enim zamahom obglavlja RTV" in posega v ustavno zagotovljene mandate članov vodstva, programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija, so prepričani v SDS. Da bi zakon na referendumu padel, mora proti glasovati večina volivcev ob pogoju, da proti glasuje vsaj petina vseh volivcev oziroma najmanj 339.066 volilnih upravičencev.

Cerar: Gre za oster politični poseg v organe RTVS

Če kvorum ne bo izpolnjen oziroma če bodo volivci potrdili novelo, nasprotnikom zakona preostane še možnost, da se z zahtevo za presojo ustavnosti obrnejo na ustavno sodišče. To samo po sebi ne zadrži izvajanja zakona, se pa lahko za ta korak odločijo ustavni sodniki. Da zakon ustavne presoje ne more prestati, ker je protiustaven na več mestih, tako v procesnem kot tudi v vsebinskem smislu, je nedavno poudaril pravnik Matej Avbelj. Nekdanji premier in pravnik Miro Cerar, ki je prav tako izrazil nekatere pomisleke glede zakona, opozarja, da je iz ustavnopravnega vidika lahko sporno, če se zelo radikalne posege v delovanje medijev ureja po nujnem postopku in brez širše demokratične razprave. "Če se spreminjajo ključni organi, konkretno to vpliva na sedanjo sestavo organov RTV Slovenija, po nujnem postopku, je že to lahko nekoliko ustavno problematično," meni Cerar, ki v času našega pogovora ni bil seznanjen z Avbljevim mnenjem. Drugi možni sporni vidik pa vidi v tem, da zakon, ki ga je sprejela politika oziroma poslanci, neposredno ukinja dva sedanja ključna organa RTV Slovenija, pri čemer predvideva izredno kratko prehodno obdobje za formiranje novih organov javnega zavoda.

"Problematično je, da se v močni oziroma v veliki meri prekine kontinuiteta sedanjega delovanja RTV. Na to je ustavno sodišče že opozarjalo v svoji odločbi iz leta 1994, torej da morajo biti organi tega javnega medija v zadostni meri samostojni in neodvisni v razmerju do nosilcev družbene moči in do vsakokratne politične oblasti," razlaga Cerar. V polemiko, ali je sedanje vodstvo RTV Slovenija primerno ali ne, se ne želi spuščati, z ustavnopravnega vidika pa meni, da gre pri noveli zakona za zelo neposreden in oster politični poseg v sedanje organe javnega zavoda. "Če se bo kdo obrnil na ustavno sodišče, bo to moralo ocenjevati, ali je bil ta poseg preradikalen oziroma toliko radikalen, da že posega v načelo demokratičnosti iz prvega člena ustave," pravi Cerar in dodaja, da je nemogoče predvideti, kakšna bi bila odločitev ustavnega sodišča, če bo vložena zahteva za ustavno presojo.

Rajgelj: Razmere zagotovo zahtevajo hitro reakcijo

Pravnica in članica Pravne mreže za varstvo demokracije Barbara Rajgelj medtem pojasnjuje, da se zakon med drugim lahko sprejme po nujnem postopku, če gre za preprečevanje težko popravljivih posledic za delovanje države. "Padanje Slovenije na indeksu medijske svobode, opozorila mednarodnih organizacij na sovražno medijsko okolje, razgradnja profesionalnih standardov, politizacija urednikovanja ter padanje gledanosti in zaupanja v RTV zagotovo zahtevajo hitro reakcijo, saj ima oblast dolžnost, da ljudem zagotovi informacije, ki bodo resnične, celovite in nepristranske," pravi Rajgelj. Kot poudarja, v ustavnosodni praksi ne pozna niti enega primera, ko bi ustavno sodišče razveljavilo zakon zaradi napačno izbranega postopka, bi se pa sama v prihodnje zavzela za redkejšo uporabo nujnega postopka, saj je bila ta možnost uporabljena prepogosto predvsem ob nastopu novih vlad: "Tako je bilo v prvih treh mesecih Cerarjeve vlade leta 2014 kar 17 od 22 zakonov sprejetih po nujnem postopku, to je skoraj 80 odstotkov."

Zakonski poseg v trajanje mandatov po njenih besedah ni prepovedan, razen če se v posameznikov pravni položaj posega brez utemeljenega javnega interesa. "Javni interes je v primeru novele zakona o RTV sprememba sistema upravljanja, ki depolitizira in profesionalizira delovanje javne RTV. Zadeve Petan iz leta 1994 s sedanjo novelo ni mogoče primerjati, saj je takrat novi zakon ohranil prejšnjo funkcijo generalnega direktorja v nespremenjeni obliki, sedanja novela pa funkcije generalnega direktorja ne pozna več, ampak ga nadomešča štiričlanska uprava, ki jo sestavljajo predsednik, dva člana in delavski direktor. Namen sedanje novele torej ni poseg v mandate, je pa poseg v mandate nujen, da bi zakon sploh imel učinek," pravi Rajgelj. Po njenih besedah je takšen način prenehanja mandatov uporabljen tudi v prehodnih določbah drugih zakonov, ki spreminjajo upravljanje javnopravnih oseb, saj sicer spremembe upravljanja sploh ne bi bile mogoče. "Ne najbolj pomembno, pa vendar – natanko tisto, kar dr. Cerar neupravičeno očita noveli zakona, vsebuje tako imenovani Grimsov zakon o RTV iz leta 2005. Ta zakon, ki velja še danes, ureditve generalnega direktorja ni v ničemer spreminjal, pa je kljub temu določil, da se generalnega direktorja po uveljavitvi zakona imenuje na novo," še dodaja Rajgelj.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?