Avstrijska Koroška zelo spominja na Slovenijo, kako tudi ne bi, saj je vmes le kakšen prelaz. Doline, polne jezer, očarljivih vasic in mestec, ki poleti privabijo vse več turistov, so živahne tudi pozimi. A za razliko od naše južne sosede, naša severna soseda ne stavi predvsem na turizem, temveč podjetništvo.

V zadnjem času se avstrijska Koroška vse bolj uveljavlja kot dežela visokotehnoloških rešitev, inovativnih idej in trajnostne naravnanosti. To je očitno na vsakem koraku. Dežela, ki ima dobrega pol milijona prebivalcev, je v zadnjih letih namreč pritegnila velika imena iz sveta tehnologije:  IBM, Siemens, Flextronics, na drugi strani Alp najdemo tudi obrat enega največjih proizvajalcev mikročipov na svetu – družbe Infineon. Kako Avstrijcem oziroma avstrijskim Korošcem to uspeva?

Zdravo podjetniško okolje

Predvsem tako, da so uspeli ustvariti podjetniško okolje, ki deluje izjemno podporno in stimulativno na celo vrsto manjših podjetij iz najrazličnejših panog. Kot gobe po dežju rastejo podjetja s področij mikroelektronike, informacijskih tehnologij, strojegradnje, lesarstva, turizma in drugih. Statistika je zgovorna: medtem ko turizem v širšem smislu deželi prinaša le 14 odstotkov BDP-ja, večina koroškega prebivalstva živi od industrijske proizvodnje in inovativnega gospodarstva.

Omenjene multinacionalke so nekakšni stebri okoli katerih raste zdravo tehnološko okolje. Podjetja, ki kot dodano vrednost prodajajo predvsem znanje, rabijo kakovostno podporno okolje, ki jim bo sposobno zagotavljati (visoko) izobražene kadre. Hkrati pa takšno okolje vleče kakovostne kadre tudi iz širše okolice, npr. Slovenije. Pa ne le odličnih služb in razvoja željne posameznike, temveč tudi podjetja.

Podjetniški paket, ki deluje

Avstrijce velja pohvaliti za odločitev, da so na prvo mesto dali podjetništvo. Ob velikih multinacionalkah tam z intenzivno podporo vlade dobijo svojo priložnost tudi manjša in zagonska podjetja – da, tudi takšna iz Slovenije. Podprta in subvencionirana so namreč enako kot avstrijska!

Slovensko podjetje LOTRIČ Meroslovje iz Selc na avstrijskem Koroškem deluje že štiri leta. »Odločitev za odprtje izpostave čez mejo je pretehtala možnost takojšnjega sodelovanja z drugimi podjetji, tudi največjimi igralci koroškega gospodarstva,« pravi direktor Marko Lotrič in dodaja: »V Tehnološkem parku v Beljaku smo dobili prostore po ugodni ceni, infrastruktura je prijetna, logistične povezave so odlične. Predvsem pa povezave, ki jih imamo podjetja s fakultetami, Gospodarsko zbornico Koroške in drugimi ustanovami, ustvarjajo mikrokozmos podjetništva na enem mestu. Spoznali smo, kako združiti več podjetij v sinergiji in skupaj nastopiti na večjih trgih.«

Mreža malih in večjih podjetij, zagonskih podjetij, univerz, raziskovalnih institucij, podjetniških grozdov, tehnoloških parkov in ustanov, ki podjetjem pomagajo od ideje do izvedbe, namreč na avstrijskem Koroškem deluje pretočno in večnivojsko povezano. Kakšne priložnosti lahko »biznis na severu« ponudi slovenskim podjetjem in podjetnikom, je lepo razloženo na podjetniški spletni strani Carinthia. Podjetniški mehanizmi omogočajo, da vsa, tudi tuja podjetja dobijo priložnost, da predstavijo svojo idejo, jo razvijejo in povežejo s kupci ali podjetji, s katerimi bi lahko sodelovala.

Ko 1 in 1 da 11

Šolski primer celovitosti in povezanosti v podjetništvu je Znanstveni in tehnološki park Lakeside v Celovcu. »Ena in ena je enajst,« pravijo in tako tudi delujejo – dolgoročno in izrazito usmerjeno v (tehnološko) prihodnost. »Naše osnovno poslanstvo je negovati povezave med inovacijsko naravnanimi podjetji, ki jih gostimo, univerzo in raziskovalci,« pravi David Pitschmann iz parka Lakeside. »Pri tem nam pomagajo tudi izvrstno 5G-igrišče, raziskovalni laboratoriji, kot je Inštitut za robotiko Joanneum, in največja testna dvorana za brezpilotna letala v Evropi.«

Nad inovacijami in raziskovanjem pa navdušujejo že najmlajše. »V parku imamo pet različnih vrtcev, s tem pa negujemo usmeritve, ki so za nas pomembne – medkulturnost, podjetništvo, odprtost,« pravi Pitschmann. »V tehnološkem parku je tudi velik del ene od stavb namenjen izobraževalnim laboratorijem. Ti motivirajo otroke in študente za znanost in tehnologijo. V laboratorijih lahko izdelajo svojega robota, se preizkusijo v ustanavljanju podjetja, raziskujejo mikro svet, kemijo, fiziko in biologijo.« Lani jih je obiskalo kar 17.000 mladih. Tudi tako jim uspeva iz malega delati veliko.

V podjetju LOTRIČ Meroslovje odkrito pričakujejo, da bodo v avstrijskem poslovnem inkubatorju imeli čedalje več družbe podjetij in podjetnikov iz Slovenije. Predvsem tistih, ki imajo več kot le lokalne ambicije. Ne nazadnje je prva priložnost že za prvim prelazom.