Bionika ni več prihodnost: Kako Slovenija (ne) sledi razvoju in zakaj je povezovanje znanosti z gospodarstvom ključno

Janez Škrlec
Janez Škrlec
Gregor Grosman

Gregor Grosman

Datum 22. april 2026 05:00
Čas branja 5 min
Kako povezati znanje iz laboratorijev z realnimi potrebami gospodarstva? Zakaj Slovenija na področju bionike zaostaja za vodilnimi državami – in ali lahko ta zaostanek še nadoknadi? Ter kakšno prihodnost prinaša združevanje človeka in tehnologije?

Projekt Stičišče znanosti in gospodarstva pod vodstvom Janeza Škrleca že desetletje dokazuje, da je povezovanje mogoče – z več kot 320 predstavljenimi inovacijami in množičnim zanimanjem javnosti. A članek razkriva tudi širšo sliko: od izzivov izobraževanja mladih in razvoja novih inženirskih poklicev do prebojev na področju bionike, kjer nastajajo bionske okončine, umetna čutila in napredni možganski vmesniki.

Kaj prinašajo memristorji in kako bodo spremenili nevroprotetiko?

Kako varni so možganski vsadki in kdo jih nadzira?

Ter ali je prihodnost res v biodigitalni konvergenci – svetu, kjer se naravno in umetno prepletata?
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.
Varna prijava

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Izrael bo po napovedih prvič odprl veleposlaništvo v Ljubljani. Se strinjate?
Da, Slovenija mora negovati odnose z vsemi državami.
20%
20 glasov
Dokler se ne umirijo razmere v Gazi, tega ne bi smeli dopustiti.
15%
15 glasov
Ne, tega si Izrael enostavno ne zasluži.
56%
57 glasov
Vseeno mi je.
9%
9 glasov
Skupaj glasov: 101