
Število okužb strmo narašča, bolnišnice se polnijo - danes so zdravili 547 covidnih bolnikov, 131 na intenzivni terapiji. Minister za zdravje Janez Poklukar je napovedal, da bo zaostrovanja ukrepov, ki bi šla v smeri zapiranja družbe, predlagal takrat, ko bomo na intenzivni negi imeli od 160 do 180 bolnikov, torej do spodnje meje manjka le še 29 bolnikov. Opozoril je, da za zdaj ostaja ključno spoštovanje pogoja PCT in da ga bo treba dosledneje izpolnjevati.
Fafangel: Najkrajša inkubacija pri covidu je dva dni
Tudi predstojnik centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel je prepričan, da je PCT najboljši ukrep, ki ga imamo na razpolago. "PCT je najbolj učinkovit. Imamo cepivo, a treba je sprejeti, da se vsi ne želijo cepiti, zato potrebujemo testiranje, ki je dostopno na vsakem vogalu in je brezplačno," je dejal. Pravi, da stanje sicer ni tako črno kot lansko leto, da pa pri tako visokih številkah vseeno dolgo ne bomo mogli zdržati. "Ključno je, da še naprej v zaprtih prostorih nosimo maske, da se izognemo večjim druženjem in da se ob prvih znakih bolezni izoliramo, testiramo in obvestimo vse, s katerimi smo bili v stiku," je poudaril Fafangel. "Ni odločilnih samo naslednjih 14 dni. Najkrajša inkubacija pri covidu je dva dni," je opozoril. Torej, če bomo že danes ravnali drugače, bo drugače že čez dva dni. Dejal je, da je lockdown zasilna zavora, ne rešitev. In še: "Če ne bomo stopili skupaj, ne bo šlo. Ko nas vprašajo za PCT, ga z nasmehom pokažimo. Ker če kdo ni opazil, je pandemija."
Po počitnicah testiranje ob ponedeljkih in sredah
Ob pozivih k doslednosti in poostrenem nadzoru pa je vlada vseeno sprejela nekaj dodatnih ukrepov. Povečuje se frekvenca testiranja zaposlenih, ki niso cepljeni oziroma covida niso preboleli, dvakrat tedensko (ob ponedeljkih in sredah) pa se bodo po novem samotestirali tudi učenci in dijaki. Testiranje bo za otroke še vedno prostovoljno in bo potekalo na domu, bodo pa po novem teste v lekarnah lahko brezplačno prevzeli vsi učenci - ne le od tretje triade naprej, temveč od prvega razreda naprej. Namesto petih jim bo zdaj pripadalo deset testov na mesec. Samotestiranje pa je obvezno za udeležbo v športnih programih, rekreativnih dejavnostih in za obšolske dejavnost ne glede na starost učenca. Prav tako za področje izobraževanja ni več izjem glede uporabe zaščitnih mask za osebe, ki izpolnjujejo pogoj PC in so v stiku z osebami, ki prav tako izpolnjujejo ta pogoj. Po novem morajo namreč tudi te osebe nositi zaščitno masko.
V torek se vsi učenci in dijaki v šole vrnejo po modelu B.
Za učence in zaposlene se uvaja testiranje ob ponedeljkih in sredah (za učence samotestiranje na domu in prostovoljno).
Maske v šolah so obvezne za vse, tudi za cepljene in prebolele.
Še vedno so ključni higiena, prezračevanje in "mehurčki".
"Seveda bomo spoštovali vse ukrepe, že zdaj smo jih. Tudi s pogostejšim testiranjem nimamo težav. To so že utečeni protokoli, ki jih bomo le razširili," je dejala Sonja Filipič, ravnateljica Osnovne šole Janka Padežnika Maribor, ki upa in verjame, da letos šol ne bodo več zapirali. Enako upa tudi ravnateljica Osnovne šole Miklavž Dušanka Mihalič Mali: "Karantene po oddelkih se mi zdijo boljša rešitev kot pa zapiranje cele šole. Ko so nas zapirali, je bila velika večina naših otrok zdrava, zato to vsekakor ni smiselno. Kot veliko boljši ukrep se je izkazal ukrep karanten, tako da domov pošljemo razred z okuženim učencem."
MIZŠ tehta scenarije. Ob poslabšanju obvezno testiranje za šolarje?
Če se bo epidemiološka situacija slabšala, ali bi to šolarjem lahko prineslo podaljšanje počitnic, kombinirani sistem izobraževanja v šoli in na daljavo ali celo zaprtje šol in v celoti pouk na daljavo? Na ministrstvu za izobraževanje (MIZŠ) tehtajo scenarije, a podaljšanje počitnic za zdaj ni predvideno, prav tako ne zapiranje šol. Pouk se bo po njihovih zagotovilih v torek tako nadaljeval po modelu B, kar pomeni, da se v šolo vrnejo vsi, a ob strogih preventivnih ukrepih.
Obtoževanja študentov in fakultet. Možen 14-dnevni lockdown?
Potem ko je direktor NIJZ Milan Krek prejšnji teden izpostavil žarišča okužb na fakultetah in napovedal, da bo treba uvesti začasen študij na daljavo, so se predstavniki študentov in univerz danes sestali pri ministrici za šolstvo Simoni Kustec. Tam sta bila tudi Krek in državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar, ki naj bi bila večkrat ponovila, da so študentje velik vir okužb in bi bilo treba njihove zabave omejiti. Predstavniki fakultet in študentov se niso strinjali, da so predavanja na daljavo prava rešitev. "A omenjali so tudi popoln 14-dnevni lockdown. Če se ne bo vse zasukalo v boljšo smer, potem bo okrog 10. oziroma 15. novembra stanje tako, da bo treba narediti popoln lockdown za 14 dni. In ne bo več vprašanje, ali prej fakultete ali prej gostilne, ampak vse," je po sestanku besede pristojnih povzel Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije. Ali to drži, smo povprašali tudi sekretarja Vindišarja in dejal je, da konkretnih datumov in ukrepov, niti lockdowna, niso omenjali.
Vodja svetovalne skupine za covid Mateja Logar pa je dejala, da bi se ukrepi lahko zaostrili, ko bi bilo na intenzivni negi od 160 do 180 bolnikov. Med možnimi ukrepi je naštela obvezno samotestiranje za učence in dijake, v skrajnem primeru pa tudi kombinirani pouk, tako da bi se en teden del učencev izobraževal na daljavo, del pa v šoli, in naslednji teden obratno. Če doslednejše upoštevanje pogoja PCT in strožji nadzor ne bosta obrnila krivulje navzdol, bi lahko številke, ki bi zahtevale strožje ukrepanje, dosegli že prihodnji teden, spremenjen režim v šolah pa bi lahko najprej pričakovali v tednu od 8. novembra.
Hrvati podaljšali počitnice
Četrtina okužb na Hrvaškem naj bi izvirala iz šolskih klopi, zato bodo Hrvati prvonovembrske počitnice raztegnili na ves naslednji teden. Ta teden pa končujejo z začasnim poukom na daljavo. V vseh avstrijskih zveznih deželah pa imajo jesenske šolske počitnice od 27. do 31. oktobra. (va)
"Na popolno zaprtje šol ne računamo, to je bila tudi obljuba in zaveza vlade. Smiseln se nam zdi kombinirani sistem - del dijakov v šoli, del pa na daljavo. Lahko bi denimo v šolo prišli preboleli in cepljeni, na daljavo pa bi pouk spremljali preostali. Imamo že razrede, v katerih je prebolelih in cepljenih že več kot polovica. Tak sistem bi se mi zato zdel smiseln," razmišlja ravnateljica III. gimnazije Maribor Marija Lešer, a še pripomni, da to verjetno ne bi bilo pogodu vsem. O tem, da bi lahko nastal upor ob morebitnih zaostrovanjih, razmišlja tudi Filipičeva: "Testiranje otrok je obvezno denimo v Avstriji, ali bi se to obneslo pri nas, pa ne vem. Nekaj upora bi verjetno bilo, a mislim in upam, da bi bili ti starši v manjšini. Vseeno je to veliko boljša možnost kot zaprtje šol ali uvedba obveznega cepljenja za otroke."