SLOVENIJA

Bi lahko Dravske elektrarne splavale po vodi?

Srečko Klapš Srečko Klapš
21.12.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Bi lahko bile Dravske elektrarne "žrtev" termoelektrarniškega zapitka in napačnih odločitev pri terminskih prodajah električne energije? 
Sašo Bizjak

Po izdatni finančni injekciji, ki jo je Slovenski državni holding (SDH) vbrizgal za reševanje Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), težki 492 milijonov evrov, so se začela odpirati številna vprašanja, tudi preživetja zdravega hidroelektrarniškega dela holdinga. Morala pa bi se odpirati tudi vprašanja o odgovornosti, tako članov uprave kot tudi nadzornikov, ki kot kaže niso zadovoljivo opravili svoje naloge. Seveda za zdaj ostaja nedogovorjeno vprašanje, po kakšnih cenah so zagnani tržniki HSE kupovali električno energijo, namesto te, ki so jo prodali. Prav tako ne, za kakšno obdobje, in ali bodo morali v prihodnjem letu ponovno to kupovati na trgu - in po kakšnih cenah.

Prihodnje leto dve milijardi evrov več za nakup električne energije

Novi šef HSE Tomaž Štokelj je na seji komisije državnega zbora za nadzor javnih financ pojasnil, da so vnaprej prodali tudi 90 odstotkov električne energije, proizvedene v hidroelektrarnah, kar je po mnenju poznavalcev energetskega trga nevarno početje, glede na to, da se na količino padavin in višino vodostajev še ne da vplivati. In da noben "normalen tržnik tega ne bi storil, saj se do zdaj zaradi volatilnosti proizvodnje hidroenergije nikoli ni vnaprej prodajalo več kot polovico načrtovane proizvodnje". Torej je morala biti likvidnostna zagata, ob za slabo tretjino nižji proizvodnji električne energije v hidroelektrarnah in težavah s proizvodnjo ter posledičnim ustavljanjem Termoelektrarne Šoštanj, res velika.

 

Po pojasnilih Štoklja je bil izpad proizvodnje električne energije 1,2 teravatne ure, ki naj bi jo na trgu kupovali po cenah nad 400 evrov za megavatno uro. Ob tem je neznanka, koliko električne energije bodo morali kupiti še v prihodnjem letu. Spomnimo, da Boštjan Bandelj, ustanovitelj in lastnik podjetja za trgovanje z emisijskimi kuponi Belektron, ocenjuje, da bi nas lahko v prihodnjem letu zaradi prodaje skoraj celotne domače proizvodnje električne energije to stalo okoli dve milijardi evrov več kot do zdaj.

Kako bo že tako zadolžena HSE vrnila še pol milijarde dokapitalizacije?

S tega zornega kota je mogoče upanje SDH, ki mu predseduje Žiga Debeljak, da naj bi HSE že do leta 2024 vrnila 492 milijonov evrov dokapitalizacije, bolj razumeti kot PR-potezo za pomirjanje davkoplačevalcev, kot resna pričakovanja. Konec lanskega leta je imel HSE najetih za 850 milijonov evrov posojil, ob čemer se je letos dodatno zadolžil "le" še za 181 milijonov evrov. "Le" še zato, ker mu je država dala za 800 milijonov evrov poroštev, a bankam to jamstvo ni bilo dovolj, da bi tvegale. Glede na to, da naj bi bila finančna luknja v HSE globoka okoli 700 milijonov evrov, bi lahko sklepali, da je HSE za 1 teravatno uro dodatno kupljene električne energije po tej logiki plačal okoli 700 evrov na megavatno uro, ali pa je nekdo v HSE zares zamočil. Še ena računica ne gre skupaj, glede na to, da je povprečna stroškovna cena proizvedene električne energije Termoelektrarne Šoštanj, DEM in Soških elektrarn okoli 60 evrov, in če so te proizvedle okoli 4 teravatne ure električne energije, bi to HSE stalo okoli 260 milijonov evrov, skupaj z emisijskimi kuponi pa po črnem scenariju skupaj okoli 350 milijonov evrov. Zato se lahko vprašamo, kako lahko potemtakem nastane za 460 milijonov evrov negativnega vpliva, kot ta minus imenujejo v HSE?

"Izgubaška" uprava še kar v foteljih

Ne glede na energetsko krizo in draginjo, bi tako finančno stanje terjalo odgovornost uprave oziroma poslovodstva, ki je moralo vedeti in v nekaterih primerih tudi soglašati z odločitvami o terminskih prodajah oziroma pogodbah. Četudi se je Viktor Vračar moral posloviti z vrha HSE, kar mu je letno prinašalo okoli 200 tisočakov, svojo energetsko kariero v posmeh davkoplačevalcem, ki financirajo zablode njegove uprave, nadaljuje kot generalni direktor Termoelektrarne Šoštanj. Medtem ko Uroš Podobnik še naprej sedi v poslovodstvu HSE, kjer je bil tudi v času, ko se je stomilijonska luknja poglabljala. Tam je sicer v kvoti Nove Slovenije, ki se javno odmika od Janševe SDS in očitno sklepa kompromise z Golobovo koalicijo.

 

Ne glede na to, da so nadzornike, ki jih je vodil Franc Dover, direktor mariborske Snage, Andreja Janšo, Roberta Celca, Janeza Gutnika in Tjašo Prinčič, oktobra razrešili, s tem še niso "rešeni" odgovornosti za poteze poslovodstva, ki bi jih morali nadzirati. Navsezadnje je Dover prejemal okoli 1500 evrov mesečno za vodenje nadzornega sveta, Janša, Celec in Gutnik so bili člani komisije za trženje in investicije, Celec pa še komisije za prestrukturiranje.

Skrajni čas za reševanje Dravskih elektrarn

Ob pol milijarde vredni dokapitalizaciji HSE so še največji optimisti uvideli, da vrag jemlje šalo in da lahko slabo poslovanje, težak likvidnostni položaj in morebitna plačilna nesposobnost v nevarne vode potegne tudi zdrave družbe, kot sta Dravske elektrarne in novogoriške Soške elektrarne. Glede na to, da HSE za svoj kreditni potencial zastavlja vse, kar je mogoče zastaviti, bi upniki v primeru stečaja HSE lahko te "hipoteke" unovčili in Dravske elektrarne prodali najboljšemu, najbrž tujemu ponudniku, s čimer bi še dodatno osiromašili svojo energetsko samozadostnost. Glede na to, da je HSE od lani večinski lastnik Energije plus, bi upnike lahko zanimala tudi ta mariborska energetska družba. Tudi sicer je sobivanje proizvajalcev električne energije s tržniki, ki energijo (pre)prodajajo na trgu, incestno, zato so se ideje o ločitvi proizvodnega in tržnega stebra že porajale. A tokrat gre za preživetje in ne le za manipuliranje s cenami. Opozicija z Jernejem Vrtovcem (NSi) na čelu je vprašanje o tem, ali država razmišlja o oblikovanju slabe energetske družbe, v katero bi združila termoelektrarniško dejavnost HSE (Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnik Velenje), že zastavila finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču, ki nanj sicer neposredno še ni odgovoril. Medtem ko v Podravju tiktakanje te energetske bombe, ki bi lahko drastično spremenila ali celo ogrozila položaj Dravskih elektrarn, še ni dovolj glasno, da bi jo slišali poslanci v regiji in mestni odločevalci.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?