Srečko Klapš
Retroaktivna veljavnost predlaganega Zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih (predlog zakona) po mnenju Evropske centralne banke (ECB) ogroža pravno varnost in je v nasprotju s pravom Evropske unije. Prav tako tudi Banka Slovenije (BS) zavrača predlog zakona kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo, obe centralni banki pojasnjujeta v ločenih mnenjih, ki sta jih ta mesec posredovali državnemu zboru.
ECB opozarja na retroaktivnost in neenako obravnavo
Združenje bank Slovenije (ZBS), ki ga vodi Stanislava Zadravec Caprirolo, v povzemanju mnenja ECB, ki ga je podpisal predsednik Mario Draghi, vidi izrecno opozorilo, da retroaktivna veljavnost predloga zakona ni v skladu z načeli prava Evropske unije. Prav tako predlog zakona ni v skladu z Evropsko direktivo o potrošniških kreditnih pogodbah (Direktiva 2014/17/EU). "Ob tem tudi tokratni predlog zakona kljub jasnim opozorilom ne določa meril, po katerih bi bili kreditojemalci upravičeni do udeležbe pri konverziji. Predlog zakona očitno (namerno) ne upošteva mnenja ECB iz leta 2018, zato se postavlja vprašanje, kakšen je dejanski (legitimen?) namen predloga zakona." Dodajajo še, da tudi ECB, izhajajoč iz retroaktivne veljavnosti predloga zakona, dvomi, da bi tak predlog zakona lahko zagotavljal varstvo potrošnikov pri finančnih storitvah.
"Odločitev o kreditu je osebna odločitev posameznika, ki se mora zavedati posledic pogodb, ki jih sklene"
Enako kot mnenje ECB tudi mnenje Banke Slovenije, ki jo vodi guverner Boštjan Vasle, opozarja na zadržke glede sprejema predloga zakona, ki ga v BS ne podpirajo. Ne glede na to, da se je zakonodaja glede kreditov v švicarskih frankih spreminjala, kreditov v tej valuti nikoli ni prepovedovala, niti jih ne prepoveduje danes, izpostavljajo v slovenski centralni banki. "Tako bi ukinitev kreditov v švicarskih frankih posegla tudi v ustavno varovano pravico do gospodarske pobude," je BS že leta 2015 kreditojemalce pozivala, naj se obrnejo na banke, ki so izkazale pripravljenost individualno obravnavati kreditojemalce.
V BS še menijo, da je odločitev o kreditu osebna odločitev posameznika, ki se mora zavedati posledic pogodb, ki jih sklene. Predlog zakona pa da posega v pogodbeno avtonomijo pogodbenih strank. O morebitni (ne)poštenosti pogodbenega pogoja pri posameznem kreditu v švicarskih frankih mora odločati sodišče glede na okoliščine vsakega posameznega primera. Primeri se med seboj razlikujejo, kar navsezadnje potrjujejo tudi odločitve sodišč. Po mnenju BS je predlog zakona diskriminatoren do kreditojemalcev v evrih in tolarjih ter depozitarjev v švicarskih frankih.
Glede možnosti izpodbijanja konverzije v BS pojasnjujejo, da bi bili vsi pogoji, kot jih določa predlog zakona, v enem konkretnem primeru težko izpolnjeni. "Predlog zakona je namreč vse pogoje, ki jih je Sodišče Evropske unije v različnih zadevah navedlo, združil in kumulativno določil kot eno zahtevo po izpolnitvi vseh. Take pretirane in neupravičene zahteve tudi odločitve tega sodišča ne podpirajo," še pojasnjujejo v ZBS.
Združenje Frank: Množično kršenje pravic posojilojemalcev
Združenje Frank, ki mu predseduje Matjaž Sušnik, v zvezi z napotovanjem kreditojemalcev na sodno pot opozarja, da slovenska sodišča pojasnilno dolžnost razumejo ozko namesto široko in pri tem ne upoštevajo standardov, ki jih je postavilo Sodišče EU. "To posojilojemalcem onemogoča dejansko presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja o valutnem tveganju."
Nedavno objavljeni članek Posledice neprenosa člena 4(2) Direktive 93/13 za varstvo posojilojemalcev, objavljen v Pravni praksi, namreč ugotavlja, da so v postopkih pred slovenskimi sodišči bile kršene pravice posojilojemalcev. Sodišča naj bi se namreč neupravičeno izognila presoji nepoštenosti pogodbenega pogoja, povezanega s tečajnim tveganjem. Glede na to, da v Sloveniji ni bilo prenosa člena omenjene direktive, bi morala sodišča presojati o nepoštenosti pogodbenega pogoja, neodvisno od tega, ali je bila pojasnilna dolžnost izpolnjena.
"V Združenju Frank menimo, da je eklatantno kršenje pravic posojilojemalcev v sodnih postopkih povezano z močjo bančnega lobija, ki preko medijskih nastopov odvetnikov bank in naročenih ekspertiz profesorjev prava podpira takšno razumevanje nacionalne in evropske zakonodaje, ki je v prid njihovim strankam in naročnikom, to je bankam."
