V teku je kampanja pred referendumom o zakonu o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti. Referendum, ki ga bo Državna volilna komisija izvedla 11. maja, so predlagali v največji opozicijski stranki SDS, kjer so v ta namen zbirali podpise državljanov na stojnicah po vsej državi. Tako v SDS kot NSi nasprotujejo zakonu, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko. Kakšno stališče pa ima glede referenduma Anže Logar, predsednik stranke Demokrati, ki se je lani po več kot dvajsetih letih poslovil od SDS?
Logar je za Večer povedal, da je nasprotoval zakonu že v parlamentarnem postopku. Kot pravi, bi se dalo področje dodatka k pokojninam za vrhunske umetnike urediti na drugačen način. Po njegovi oceni avtomatizem, ki ga prinašajo postavljeni kriteriji glede tega, kdo je upravičen do izjemnih pokojnin, ne ponuja pravega odgovora. "Je pa tudi res, da to ni zakon, ki ga je smiselno problematizirati z referendumom. Bolje bi bilo, da bi ga prihodnja vlada spremenila. Glede na to, da referendum vendarle bo, se bom glasovanja udeležil in zakonu nasprotoval," je dejal Logar.
V koalicijskih strankah Gibanje Svoboda in Levica volivce pozivajo h bojkotu referenduma, medtem ko v SD zagovarjajo, naj se državljani glasovanja udeležijo in podprejo zakon. Spomnimo, da je od leta 1974 v veljavi zakon, ki vsaki vladi omogoča, da se z diskrecijsko pravico odloča, katerim kulturnim ustvarjalcem na predlog ministrstva za kulturo omogoča dodatke k pokojninam. Računsko sodišče je pred 15 leti ugotovilo, da "pravne podlage, ki urejajo sistem izjemnih pokojnin, ne zagotavljajo enakopravne obravnave vlog oseb, ki so v enakem ali primerljivem položaju". Revizorji so političnim odločevalcem priporočili, naj čim prej sprejmejo odločitev o predlogu novega zakona in pristopijo k spremembam obstoječega sistema priznanj in odmere izjemnih pokojnin.
Sprememb zakonodaje so se oblastniki lotili šele v tem mandatu. Ministrstvo za kulturo je v zakonu določilo kriterije, kdo izmed kulturnikov je upravičen do izjemne pokojnine. Po novem zakonu bi bili to le prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo v polni odmeri, poleg njih pa še prejemniki nagrade Prešernovega sklada oziroma državnega priznanja na področju umetnosti, ki so povrhu prejeli še eno od visokih mednarodnih nagrad. Izjemno pokojnino po starem zakonu prejema 83 posameznikov. Na ministrstvu za kulturo ocenjujejo, da bo vseh upravičencev po novem zakonu okoli 100.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
