
Že med predstavitvijo stališč na današnji seji so mu podporo odrekli v opozicijskih LMŠ, Levici in SAB. Glasovanje je nekoliko presenetilo, saj je bilo kljub temu mogoče pričakovati Erbežnikovo izvolitev.
Danes so stališča o Erbežniku predstavile le tri poslanske skupine. Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović je ocenil, da je predsednik republike Borut Pahor pri predlogu kandidata za ustavnega sodnika dal prednost politični matematiki oz. uspehu predloga, ne pa potrebam in znanju, ki ga ustavno sodišče potrebuje.
Erbežnik tudi poslancev SAB ni prepričal. Kot je dejala vodja poslanske skupine Maša Kociper, na mestu ustavnega sodnika pričakujejo najbolj eminentne pravnike z bogatimi kariernimi in življenjskimi izkušnjami in niso naklonjeni jasno politično profiliranim kandidatom.
Poslanec Levice Željko Cigler je opozoril, da bi na mestu ustavnega sodnika potrebovali močnega kandidata, ki bi ubranil temelje demokratične ureditve in osnovne človekove pravice. Erbežniku lahko po njegovih navedbah priznajo določena pravna znanja, a v njem ne vidijo človeka, ki bi doprinesel k večji kakovosti odločb ustavnega sodišča.
Erbežnika, ki je izredni profesor za kazensko procesno pravo na evropski pravni fakulteti in kot svetovalec dela v odboru za pravosodje in notranje zadeve v Evropskem parlamentu, je predsednik Pahor v izvolitev DZ predlagal po končanem ponovljenem pozivu za kandidata za ustavnega sodnika. Ob prvem pozivu je predlagal Andraža Terška, ki pa na tajnem glasovanju v DZ ni dobil dovolj glasov. Erbežnik bi sicer ob izvolitvi nasledil Dunjo Jadek Pensa, ki ji je mandat potekel sredi julija.
Generalna sekretarka urada predsednika republike Nataša Kovač je sicer v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja na današnji seji dejala, da je na podlagi posvetovanj s poslanskimi skupinami mogoče utemeljeno sklepati, da ima kandidat potrebno podporo za imenovanje. Prav tako je bilo po njenih besedah mogoče pričakovati, da bo svoje delo Erbežnik v primeru imenovanja svoje delo opravljal s potrebno strokovno in osebno integriteto, vestno in odgovorno.
Padla tudi kandidatka za viceguvernerko
Arjana Brezigar Masten na tajnem glasovanju v DZ danes ni prejela zadostne podpore za imenovanje za članico sveta Banke Slovenije in s tem za viceguvernerko osrednje finančne ustanove v državi. Podprlo jo je 44 poslancev, proti jih je bilo 35, tri glasovnice so bile neveljavne. Predsednik Pahor bo moral ponoviti postopek iskanja.
Večina poslanskih skupin pred današnjim glasovanjem ni predstavila mnenja o kandidatki, ki jo je na seji parlamentarne mandatno-volilne komisije podprlo deset poslancev, proti pa so bili štirje.
Primož Siter (Levica) je pred glasovanjem ocenil, da Brezigar Mastenova ne ponuja niti kritične refleksije o preteklih spornih bančnih praksah niti idej za njihovo spremembo. Očital ji je, da se ni opredelila niti do nadzora računskega sodišča nad Banko Slovenije. Problematiziral je tudi vlogo njenega moža, ekonomista Igorja Mastena, pri nekaterih poslih, pomembnih za delovanje Banke Slovenije. Zato je napovedal, da poslanci Levice kandidatke ne bodo podprli.
Jožef Horvat (NSi) pa je medtem ocenil, da Brezigar Mastenova ustreza vsem merilom za delo pri vodenju centralne banke, saj ima potrebno znanje in bogate delovne izkušnje. Napovedal je podporo kandidatki na glasovanju.
Predsednik republike Pahor je kandidaturo Brezigar Mastenove v DZ posredoval na podlagi javnega poziva in po tistem, ko je opravil posvetovanja z vodji poslanskih skupin. Kandidature so sicer oddali še nekdanji finančni minister Andrej Bertoncelj, nekdanja državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec, Tina Žumer, Štefan Belingar, ekonomist Anže Burger, pred časom že članica sveta Banke Slovenije Mejra Festić, Kristijan Hvala, Matjaž Koman in Franci Tušek.
Brezigar Mastenova je direktorica analitsko-raziskovalnega centra v Banki Slovenije, na nedavni javni predstavitvi v predsedniški palači pa je med svojimi vrlinami izpostavila združevanje akademskih in praktičnih izkušenj. Če bi bila imenovana, bi v Banki Slovenije nadomestila Marka Bošnjaka, ki je položaj predčasno zapustil.