V marčevski anketi, ki jo je za časnik Delo izvedla Mediana, je delež tistih, ki delo vlade ocenjujejo kot negativno ali zelo negativno, prvič presegel delež tistih, ki so dali oceno pozitivno in zelo pozitivno. V primerjavi s februarjem je znova opaziti padec podpore vladi in največji vladni stranki Gibanje Svoboda.
Kot kažejo rezultati ankete, se je zvišal delež tistih, ki delo vlade ocenjujejo negativno ali zelo negativno. V tokratni anketi je znašal 35,6 odstotka, februarja pa 31,4 odstotka. Delež tistih, ki delo vlade ocenjujejo kot pozitivno in zelo pozitivno, se je s februarskih 35 odstotkov znižal na 30,5 odstotka. Za oceno srednje se je odločilo 30,3 odstotka vprašanih, 3,6 odstotka vprašanih pa je odgovorilo ne vem. Srednja ocena dela vlade je z 2,97 padla na 2,82.
Tudi ocena dela državnega zbora je ta mesec padla s februarske 2,95 na 2,79. Delo državnega zbora kot negativno ali zelo negativno ocenjuje 32,7 odstotka anketirancev, pozitivno ali zelo pozitivno pa 24 odstotkov.
Koga zagotovo ne bi volili
Na vprašanje, katero stranko bi najverjetneje volili, če bi bile parlamentarne volitve jutri, je največ sodelujočih še vedno odgovorilo, da Gibanje Svoboda, in sicer 26,8 odstotka anketirancev, slabo odstotno točko manj kakor februarja (27,6). Na drugem mestu bi ostala SDS, ki bi jo tokrat izbralo 21,6 odstotka anketiranih oziroma nekaj manj kot dve odstotni točki več kot pred enim mesecem (19,8).
Podpora se je zvišala tudi SD, ki je s 7,2-odstotno podporo (februarja 5,4) na tretjem mestu nasledila Levico, ki je tokrat pristala na petem mestu. Na četrto mesto se je uvrstila NSi, ki ji je podpora zrasla na šest odstotkov (februarja 5,8). Levica na petem mestu je v primerjavi s februarjem izgubila dobri dve odstotni točki in tako zabeležila 4-odstotno podporo.
Pod parlamentarnim pragom so Resnica z 2,4-odstotno podporo, Piratska stranka 1,7 odstotka, Konkretno 1,2 odstotka, Naša prihodnost 1,2 odstotka, SLS 1,1 odstotka, SNS 1,1 odstotka, Vesna en odstotek in Naša dežela 0,6 odstotka. Drugo stranko bi volilo 0,6 odstotka vprašanih. Delež neopredeljenih je s 15,2 odstotka padel na 15,1 odstotka, 6,2 odstotka sodelujočih ni prepričala nobena stranka, 1,4 odstotka vprašanih ni želelo odgovoriti, 0,8 odstotka vprašanih pa bi oddalo prazno glasovnico.
Ob tem se je po poročanju Dela zanimiv premik zgodil na lestvici odbojnosti. Na vprašanje, katere stranke zagotovo ne bi volili, je 44,2 odstotka anketirancev odgovorilo, da SDS (februarja 47,2). Največja opozicijska stranka je po tem merilu že leta praktično brez konkurence, ta mesec pa je precej zrasel delež tistih, ki so dejali, da zagotovo ne bi volili Gibanja Svoboda, in sicer s 13,8 odstotka februarja na 20 odstotkov marca.
Anže Logar gor, Jani Prednik dol
Na barometru priljubljenosti politikov se je na vrhu tokrat znova znašel poraženec predsedniških volitev Anže Logar, ki so ga anketiranci ocenili s 3,26. Na drugem mestu je predsednica republike Nataša Pirc Musar, na tretjem pa minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Sledita predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob ter gospodarski minister Matjaž Han. V primerjavi s prejšnjim mesecem je ocena najbolj narasla vodji poslanske skupine SDS Jelki Godec, najbolj pa je padla vodji poslanske skupine SD Janiju Predniku.
Raziskavo je Mediana izvedla od 6. do 9. marca med 715 polnoletnimi prebivalci, ki predstavljajo reprezentativen vzorec za Slovenijo.
