Andraž Osim kritičen do Svobode, stranka bo gradivo v zvezi z njegovim delovanjem predala pristojnim organom

Matej Grošelj Matej Grošelj
31.03.2023 02:45
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andraž Osim: V Svobodi je tako, da so vse naložili na hitri čoln, pritisnili smo gas in dvignili kljun, da nihče ne vidi naprej. Imam občutek, kot da letimo po Jadranu, kopno pa bomo po neki teoriji zagotovo nekje zadeli.
Robert Balen

Mariborčan Andraž Osim je človek iz političnega zakulisja. Pred lanskimi volitvami se je pridružil Gibanju Svoboda in aktivno deloval v strukturah stranke, od katere se je moral pred dnevi posloviti. Zadnjih šest mesecev je bil svetovalec predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. V njenem kabinetu ima trenutno zamrznjeno pogodbo. Kmalu ga nameravajo odsloviti. V intervjuju za Večer je razložil ozadje političnega dogajanja, ki v zadnjem času buri duhove. Odločil se je izpostaviti, ker čuti dolžnost do volivcev, da izvedo resnico. Pravi, da je pripravljen na pritiske, ki jih bo deležen zaradi izrečenih besed. To je njegova zgodba.

Kako ste pristali v političnih vodah?

"V Svobodo sem vstopil februarja lani. Kot facebook revolucionar sem pred tem večkrat zapisal kakšno kritično misel tako o levih kot o desnih. Ko sva bila z ženo na dopustu, mi je svetovala, naj ne pisarim več po družbenih omrežjih. Takrat sem se odločil, da vstopim v politiko. Aktivizem me je nato pripeljal do položaja svetovalca predsednice državnega zbora."

Kakšno vlogo ste prevzeli v stranki?

"Pred volitvami je v stranko prihajalo ogromno ljudi, selekcija je bila zelo hitra. Najprej sem bil koordinator za volilno enoto Bežigrad, nato sem bil vezni člen med digitalom in volilnimi štabi. Skupaj smo vodili kampanjo, skrbel sem za pretok informacij, resno sem bil vpet v strukturo stranke. Delal sem praktično od jutra do večera, spalo se je takrat bolj malo."

Zakaj ste izbrali ravno Svobodo?

"Še nedolgo nazaj je bila svoboda posameznika krčena do te mere, da človek ni več mogel dihati. Šel bi h komurkoli, da bi pomagal izboljšati vzdušje v državi. Motilo me je, da je takratna vlada komunicirala nejasno. Če so nas zaprli v občine, sem želel vedeti, zakaj so sprejeli tak ukrep. Nisem pristal na pojasnilo, da se virus zaradi tega ne bo širil med ljudmi. To so bahate izjave, ki so izrečene s perspektive politične moči. Izrečene so v smislu "to počnemo zato, ker lahko". Začutil sem, da imamo ljudje tega dovolj in da velja državo normalizirati. V politiko me ni gnala ideologija, čeprav absolutno bolj spadam na levi kot na desni pol. Politiko sem v zadnjem letu dodobra spoznal in ugotovil, da je marsikaj dogovorjeno. V ozadju so ljudje, ki morajo delati, v resnici pa so potrošno blago in nimajo nobene vrednosti. Vse poteka po sistemu obljub, laži, nategovanja. Ta stranka ima poseben modus operandi. Doktrino ignorance je razvila na raven, ki se ji reče prezir do lastnih članov. Ko ljudi rabijo, so dosegljivi po telefonu. Ko se neka kampanja konča, se ne javijo več. Ko smo se pripravljali na volitve, so prihajala svarila, naj informacij ne nosimo iz stranke, čeprav nihče ni niti pomislil na to. V stranko smo prišli iz idealizma. Želeli smo le spremembo na bolje."

Kako dolgo ste verjeli v projekt Svobode?

"Septembra sem prvič izstopil iz stranke zaradi upora nad načinom dela. Bilo je dovolj. Videl sem, da se stranka odmika od poti, ki smo jo predstavili ljudem. Potem me je klicala predsednica državnega zbora in me prosila, naj premislim o odstopu. Rekla mi je, da sem svetla točka stranke in mi ponudila mesto svetovalca v kabinetu. To sem razumel kot čast, zato sem se vabilu odzval, čeprav sem bil že takrat zelo jasen z izjavo, da intimno stranke ne čutim več za svojo. Dobil sem službeni računalnik, telefon, email. V kabinetu sem začel delati v začetku oktobra in dva meseca kasneje dobil pogodbo. V vmesnem času sem delal tako na sedežu stranke kot v državnem zboru. Vpet sem bil v lokalne volitve, v Mariboru sem stranki pomagal na področju digitala. V življenju mi je všeč kreativa in vedno sem sodeloval tako z levimi kot desnimi. V državnem zboru sem denimo naletel na težave, ko sva z Jelko Godec na dvorišču pokadila cigareto. Moje srečanje z njo je bilo takoj sporočeno v vrh stranke. Narobe je bilo, ko sem kavo spil s strokovnim sodelavcem SDS, ki je Mariborčan in je bilo lepo slišati malo štajerskega dialekta. Zgodba se je začela komplicirati. Očitali so mi, da ohlajam odnose med najpomembnejšima človekoma v državi, med Robertom Golobom in Urško Klakočar Zupančič. To je fascinantno, saj nikoli nisem imel tolikšne moči. V stranki so mi očitali, da svojega dela nisem opravil, da nisem nadziral predsednice državnega zbora, kar jemljem kot neresen očitek. Predsednici sem večkrat rekel, da bo njen mandat toliko zgodovinski, kot bo jasna njena vsebina. Med drugim sem ji pomagal pri pisanju govorov o izbrisanih in 30-letnici državnega zbora, ki so imeli v javnosti močan odmev. V užitek mi je bilo delati v njenem kabinetu, saj sem lahko izražal svoj politični pogled."

Kdaj ste drugič izstopili iz stranke?

"Odšel sem 20. marca na željo Vesne Vuković in Petra Majerleta. Potem so mi zamrznili status svetovalca predsednice državnega zbora. Na ravni stranke sem imel dve možnosti – ali odstopim ali pa me bodo organi stranke vrgli iz Svobode. Pred tem mi je predsednik vlade na poslanski skupini očital, da sem oportunist. Kako deluje stranka, vidimo že s tem, da se vdira v kabinete, da se kliče ministre, se jih sname s kljuke, daje se jim navodila, odslavlja se ljudi v kabinetih … Predsednik vlade je razlagal, da generalni sekretar stranke ne bo imel kadrovske moči, sedaj pa se dogaja ravno nasprotno. Imamo prvega kadrovnika v državi, ki grozi vsevprek. To je golo dejstvo."

Kako daleč ste šli znoraj stranke s kritikami na račun Svobode?

"Bil sem konstruktivno kritičen. Jasno sem denimo povedal, da je treba sestopiti iz egotripov pri sestavljanju koalicije v Mariboru. Verjamem, da je lahko župan Arsenovič do neke mere enako neprijeten kot naši svetniki. Trdim, da je Svoboda dobila mandate v Mariboru zato, da bo v vlogi koalicijskega partnerja postala korektiv aktualni mestni oblasti. Ker je v drugem krogu potekalo glasovanje proti Kanglerju, je bilo povsem jasno, da bo zmagal Arsenovič, ki ga je Svoboda tudi podprla. Sedaj se je stranka potegnila nazaj, mesto pa bo stagniralo. Ob tem se vprašam, kako bodo svetniki po koncu mandata hodili po Mariboru z dvignjenimi glavami. Ko sem prišel Arsenoviču v štab čestitat za zmago v drugem krogu, so me iz stranke klicali, zakaj sem to naredil. Enostavno sem bil partijsko nediscipliniran, ker so mi najprej pomembni ljudje, šele nato partijska linija. Na stranki sem bil kritičen do reform, ki se nikamor ne premikajo, pri čemer nikakor ne želim, da bi vlada razpadla. Če bodo pod streho spravili vsaj zdravstveno reformo, bo dovolj, saj nam bodo v nasprotnem primeru ljudje zaradi slabega zdravstvenega sistema še naprej umirali."

Andraž Osim: Zame bodo v stranki verjetno rekli, da sem siten, da sem oportunist. Verjetno bodo kaj napletli.
Robert Balen

Kakšne so bile reakcije na kritike?

"Nekateri poslanci so se strinjali z menoj, sem pa vedel, da te zadeve letijo tako do vlade kot do generalne sekretarke. Želel sem si, da bi stranka opravila kritično razpravo, da bi se odkrito pogovarjali. Pri nas je bila kritika nemudoma sprejeta kot rušitev in oportunizem. V stranki je ogromno ljudi, ki izražajo nezadovoljstvo, saj so bili izigrani. To večinoma ne pride v javnost, ker se nekateri člani bojijo in so finančno odvisni od stranke."

Neuradno slišimo, da vas imajo v stranki za podtaknjenca. Za Kanglerjevega človeka.

"To je hudič, ker me je žena 'podtaknila' stranki, s Kanglerjem pa imava resnično nekaj skupnega – prav v ničemer se ne strinjava. Glede očitka, da sem podtaknjenec kakšne stranke z desnega pola, predlagam, da pogledate zgodovino mojih objav na socialnih omrežjih. Ne verjamem, da bi me desni sploh želeli imeti v svojih vrstah, saj sem imel z njimi kar nekaj konfliktov. Tudi če bi me vabili k sebi, se zaradi njihove neprimerne komunikacije nikoli ne bi odzval vabilu. Resnično si želim, da bi se ideologija v Sloveniji naposled premaknila v ozadje. Pri nas večkrat volimo proti nekomu, kar v resnici pomeni, da volimo proti sebi. To je treba končati. Po referendumih je bilo rečeno, da se bo stranka očistila, pri čemer je bil ton tako resen, da človek pomisli, da ima stranka veliko gangren. Imenovanje Vesne Vuković na mesto generalne sekretarke je v stranki povzročilo razdor, saj ljudje zavračajo njen način komuniciranja. Sedaj se ustvarjajo razpoke z napovedanim odmikom od reform in bojim se, da na koncu od vsega ne bo nič. Živimo na vrhuncu človeške civilizacije, ljudje pa umirajo preprosto zato, ker zdravstva ne znamo postaviti na način, da bi zadeve organizacijsko delovale."

Kaj napovedujete?

"Če bo Svoboda peljala stvari kot doslej, to pomeni začetek konca te stranke. Vse več ljudi iz jedra stranke bo začelo kritično vrednotiti dogajanje. Morda bodo poslanci prestopili v kakšno drugo stranko, omenja se predvsem SD, nihče pa ne bo rušil vlade, saj bi volivci to kaznovali. Povsem jasno je, da če vlada ne bo pripravila zdravstvene reforme, se bo v zgodovino zapisala kot najslabša vlada v zgodovini države. Za Danijela Bešiča Loredana pravim, da je samopozicioniran minister za zdravje, saj je novinarjem kar pred Cvetličarno napovedal, da bo minister. Premier je v zakulisju sicer iskal drugega ministra, potekali so razni pogovori, a umik Bešiča Loredana ni bil več možen. Na Štajerskem bi zanj rekli, da je kot sekira. Kot ortoped je radikalen, saj mora zarezati, menjati, zašraufati, zašiti. Trčil je ob toge birokratske zadeve, zato si ne more sestaviti ekipe, ki bi mu kot deloholiku lahko parirala. Treba je priznati, da minister dela s polno paro, dejstvo pa je, da ima nedomišljen pristop do reform. Deset mesecev je minilo in praktično nič se ni zgodilo. Zakon glede digitalizacije v zdravstvu ni reformni presežek, ampak gre za tehnično noviteto. Drugače je pri spopadu z ZZZS, kjer pa je nujen širok družbeni konsenz. Pri nas se levi in desni nič ne morejo dogovoriti. Sam bi jih zaprl v tiho sobo in naj pridejo ven takrat, ko najdejo rešitve. Namesto tega spremljamo ideologijo, ki nastopi takrat, ko zmanjka idej."

Kako naj Svoboda unovči svojo moč, ki jo je pridobila na volitvah?

"To je stranka interesov, ki je nastala na agendi Antijanša. Z vseh vetrov so pripeljali kup interesnih skupin, ki so imeli ogromna pričakovanja na dan volilne zmage. Ker so bili nekateri odstavljeni od domnevno želenih korit, so se začeli frakcijski boji. Kot vem, je v zadnjem času kar nekaj članov zapustilo Svobodo, a stranke to ne zanima. Tudi ko je odšla podpredsednica Marta Kos, ni bilo nobenega problema. Očitali so ji domnevno udbovsko preteklost, obenem pa so si napačno interpretirali raziskave javnega mnenja in na prvo žogo ocenili, da se ne more prebiti v drugi krog predsedniških volitev. Nataša Pirc Musar je kot prekaljena gospa z napovedjo kandidature ujela pravi trenutek, uzurpirala svoj medijski prostor, všečno začela kampanjo in se zoperstavila predsedniku vlade, s katerim imata ohlajene odnose. Želim ji, da kot predsednica deluje ostro in nepopustljivo."

Po lanski rekordni zmagi na volitvah se porajajo vprašanja, v katero smer gre Gibanje Svoboda. 
Sašo Bizjak

Kakšne politične ambicije imate po odhodu iz Svobode?

"V politiki ostajam, vendar še ne vem, na kakšen način. Našel bom neko platformo, saj imam kar nekaj somišljenikov. Najlažje bi bilo reči, da odhajam, toda jaz protestno ostajam. Nikoli ne bom deloval destruktivno, ničesar ne bom rušil. Gre samo za to, da povemo naravnost. Da rečemo bobu bob."

Zakaj ste se odločili z javnostjo deliti svojo zgodbo?

"To je organska bariera. Zdi se mi nedopustno, da bi še naprej deloval v nasprotju s tem, kar navsezadnje poskušam dopovedati zanamcem. Pri vstopu v politiko sem bil idealist. Videl sem možnost, da postanemo vključujoča družba. Moja izkušnja je neprecenljiva, ker sedaj politiko razumem v celoti. Razumem, kaj pomeni glasovalni stroj. Razumem, kaj pomeni partijska disciplina. Če imamo liderja, ki zna komunicirati pot, po kateri hodimo, ne rabimo nobene discipline, ker vsi sledimo istemu cilju. Če pa ne vemo, kam gremo, potem nastopi ostrina, da slučajno kdo ne pomisli, da smo zabredli v napačno smer. V Svobodi je tako, da so vse naložili na hitri čoln, pritisnili smo gas in dvignili kljun, da nihče ne vidi naprej. Imam občutek, kot da letimo po Jadranu, kopno pa bomo po neki teoriji zagotovo nekje zadeli."

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine