(ANALIZA) Milijarda evrov Dravskih elektrarn Maribor za pokrivanje energetskih zablod

V Večeru več kot desetletje spremljamo izčrpavanja Dravskih elektrarn Maribor (DEM), za katere je Blaž Košorok v času svoje nadvlade nad Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) dejal, da so kura, ki nese zlata jajca. Ob dokazljivem izčrpavanju in večinoma le enosmernem denarnem toku v Ljubljano pa se je izgovarjal, da gre za holdinško solidarnost. V času ko vlada z novimi stotinami milijoni evrov, če ne celo milijardami, rešuje napake politike iz preteklosti, kot se je izrazil minister Bojan Kumer, je dobro pogledati pretekla letna poročila energetskih družb HSE. Te kažejo, da je dobra milijarda evrov za reševanje taistega TEŠ in krovne družbe Holding Slovenske elektrarne že stekla po Dravi v Šoštanj in Ljubljano. Bogat desetletni izplen HSE na račun DEM In kaj kažejo številke v bilancah od zagona TEŠ leta 2014 do danes? Izguba TEŠ je v tem obdobju znašala 430,6 milijona evrov, ob čemer naj bi bil HSE TEŠ preplačal dobavljeno električno energijo glede na referenčno ceno za okoli 264 milijonov evrov in mu "pomagal" zniževati izgubo. Tega ne sme več početi, ker bi to štelo za nedovoljeno državno pomoč, zato je TEŠ pred stečajem, država pa ga rešuje pod krinko ogrevanja Šalečanov. Po drugi strani bi HSE Dravske elektrarne v tem obdobju lahko za dobavljeno električno energijo prikrajšal za okoli 1,2 milijarde evrov oziroma bi jo glede na referenčno ceno prodali na trgu po precej višji ceni, kot jo je odkupil od DEM. To je sicer ocena na podlagi referenčne cene, ki jo kot povprečno prodajno ceno na trgu po posebni formuli vsako leto določi Agencija za energijo. Na to ceno, v katero je zajeta tudi razlika, ki jo je z višjo ceno na trgu s prodajo električne energije iz DEM dosegel HSE, pa morajo DEM plačati višje koncesije in dajatve. To lahko nanese dodatno od 10 do 20 milijonov evrov letno. Ob čemer so v HSE v desetih letih postrgali še okoli 93 milijonov evrov čistega dobička, ustvarjenega v hidroelektrarnah na Dravi. Če pod temi številkami potegnemo črto, bi lahko od leta 2014 znašal "neto dobiček" HSE na račun DEM okoli milijardo evrov. Kajti če bi DEM lahko same odločale o prodaji električne energije, bi se po mnenju poznavalcev energetike s pozitivnim vplivom omenjenih sistemskih storitev regulacije lahko približale višji povprečni veleprodajni ceni.Izguba termodivizije nižja od zneskov, ki končajo v HSEOcena o milijardi evrov iz DEM v desetih letih na račun razlike ob (pre)prodaji električne energije po višji ceni precej presega ustvarjeno izgubo TEŠ, stroške emisijskih kuponov in druge dajatve, tako da po mnenju vira, znanega uredništvu, HSE, lastnik Teša, pravzaprav nima izgub oziroma te pokriva s holdinško solidarnostjo hidrodivizije. Ob tem ne gre zanemariti pozitivnega finančnega učinka novogoriških Soških elektrarn, s katerimi bi lahko pokrili še izgube Premogovnika Velenje.In ne samo to, primerjava bilanc kaže še, da je izguba TEŠ nižja od zneskov, ki od prodaje električne energije DEM in njihovih dobičkov končajo v skupni malhi HSE. V povprečju ta razlika znaša okoli sto milijonov evrov. In če še ta znesek prepolovimo za tekoče investicije ali likvidnost, preostane še nekaj deset milijonov evrov. Glede na to, da HSE na sedežu v Ljubljani zaposluje že preko 250 ljudi, se je treba vprašati, ali velja holdinška solidarnost tudi za vzdrževanje energetskega mastodonta, ki predvidoma 1. januarja prihodnje leto ostaja brez termodivizije in tako tudi brez bazne oziroma pasovne električne energije. Ob čemer kljub fiasku termodivizije njihove plače letijo v nebo. Samo lani naj bi si bili "tržniki" v HSE razdelili okoli milijon evrov za uspešnost poslovanja.Je čas za ločitev hidrodivizije in njen sedež v Mariboru?Potemtakem se lahko vprašamo tudi, zakaj bi potrebovali 250 ljudi na sedežu HSE in ali je po izločitvi termodivizije prišel čas tudi za izločitev hidrodivizije. Seveda s pozitivnimi multiplikativnimi finančnimi učinki za podravsko regijo in slovensko energetiko. Ob bilančni združitvi HSE in Gen Energije bi lahko prišlo tudi do dodatnih sinergijskih učinkov. Povratek denarnega toka iz Ljubljane pa bi lahko dal investicijski zagon v obnovljive vire energije. Dravske elektrarne imajo več projektov na mizi, med katerimi po višini prednjači naložba v Črpalno hidroelektrarno (ČHE) Kozjak, vetrne in sončne elektrarne. Navsezadnje Dravske elektrarne s svojimi 60 megavati razpoložljive moči za primarno regulacijo za hitro odzivanje na spremembe omrežja omogočajo pomembne sistemske storitve. Po morebiti uspešno zaključeni gradnji ČHE Kozjak bodo te možnosti še veliko večje.Ob tem ni skrivnost, da generalni direktor Dravskih elektrarn Damjan Seme vzdržuje stike v okviru hidrodivizije. Zato smo ga povprašali, ali so oziroma bi bili v novih okoliščinah naklonjeni ideji o vzpostavitvi sedeža hidrodivizije v Mariboru pod okriljem DEM. Navsezadnje bi tako na nek način zaključili napore, ki so jih v zadnjih letih na temo selitve sedeža HSE v mesto ob Dravi vložili nekdanji poslanci, župani občin ob Dravi in predstavniki gospodarskih organizacij. "Težko komentiram spekulacije, ki se glede na burno dogajanje v slovenski energetiki v teh dneh pojavljajo v javnosti. Delovna skupina družb hidroproizvodnje Slovenije, ki jo omenjate, je bila ustanovljena z namenom izmenjave strokovnih znanj in dolgoletnih izkušenj na eni strani ter poenotenja stališč v zakonodajnih postopkih na drugi s ciljem realizacije naših strateških načrtov ter Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Dejstvo pa je, da smo Dravske elektrarne Maribor največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, saj proizvedemo 80 odstotkov vse električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov v Sloveniji. Na podlagi tega je razumljivo, da je težišče slovenske hidroenegretike že danes na DEM," še meni Seme.In če na koncu vse te milijarde potegnemo pod črto: torej 1,45 milijarde evrov je stala gradnja TEŠ, okoli milijardo evrov so v desetih letih "prispevale" Dravske elektrarne in temu pridružimo ugotovitev prvega moža Elesa Aleksandra Mervarja, ki izločitev TEŠ in Premogovnika Velenje iz HSE, ki ga vodi Tomaž Štokelj, vidi kot edino alternativo stečaju, "pa naj stane, kolikor bo pač stalo", ter da se moti vsak, ki meni, da bo strošek zapiranja termodivizije HSE manjši od dveh milijard evrov, pridemo do strahotnih 4,5 milijarde evrov, ki jih bo pogoltnila največja slovenska energetska zabloda. Finančna operacija HSE-DEM v številkah od 2014 do 2023: 430,6 milijona evrov znaša izguba TEŠ. Za 263,9 milijona evrov je HSE preplačal električno energijo TEŠ glede na referenčno ceno. 664 milijonov evrov prihodkov so ustvarili v DEM v desetletju. 1,36 milijarde evrov, skupaj z 92 milijoni evrov pobranih dobičkov, znaša ocena "prispevka" Dravskih elektrarn Maribor od zagona TEŠ.

zadnje objavljene

pogledi

mnenje

(ANALIZA) Milijarda evrov Dravskih elektrarn Maribor za pokrivanje energetskih zablod

Preberite celoten članek

sponzorirana vsebina

povezani prispevki

izbrano

bonbon

kvadrati