Uprava Radiotelevizije Slovenija je ob koncu aprila identificirala možne ukrepe za zajezitev stroškov poslovanja v letu 2025, med katerimi so racionalizacija porabe reprezentance, zmanjšanje števila službenih potovanj in stroškov, povezanih s telefonijo (mobilni in stacionarni telefoni, naročnine), tiskanjem in fotokopiranjem, zmanjšanje število študentov, upokojevanje, določitev obveznih vsebin, ki jih morata pripravljati regionalna centra, seznam zaposlenih, ki bi se jim z junijem odredilo čakanje na delo ...  

Na seji sveta Radiotelevizije Slovenija so nedavno razpravljali o poslovnem položaju zavoda. Predsednica uprave RTVS Natalija Gorščak je pojasnila, da je javni servis v tem trenutku po izplačilu plač in regresov zadolžen za 7,5 milijona evrov. Kot je po poročanju STA poudarila na seji, so v zadnjih petih letih znižali število zaposlenih za 10 odstotkov, dodatno pa je finančno situacijo poslabšala plačna reforma, ki je stroške dela v letošnjem letu zvišala za 5,4 milijona evrov.

Ob koncu leta 2024 je bilo sicer na RTV Slovenija glede na število sklenjenih pogodb o zaposlitvi zaposlenih 2054 javnih uslužbencev. Od 1. januarja do 31. decembra 2024 so sklenili delovno razmerje s 54 ljudmi, v enakem obdobju pa je zavod zapustilo 95 ljudi.

V ponedeljek je računsko sodišče izdalo porevizijsko poročilo - popravljalni ukrepi pri reviziji računovodskih izkazov in pravilnosti dela poslovanja Radiotelevizije Slovenija. V revizijskem poročilu je bilo med drugim navedeno, da RTVS v aktu o sistemizaciji delovnih mest ni določila števila in vrste delovnih mest, ki jih potrebuje za izvajanje nalog po posameznih enotah. Potrebno število javnih uslužbencev za izvajanje nalog na posameznih delovnih mestih v enotah RTV tudi ni bilo opredeljeno z drugim aktom RTV.

 "Akt o sistemizaciji delovnih mest je akt, ki mora odražati notranjo organizacijo javnega zavoda, saj se v tem aktu opredelijo kadrovske potrebe za izvajanje njegovih nalog. Za ustrezno določitev notranje organizacije, ki omogoča učinkovito izvajanje nalog, je zato treba v aktu o sistemizaciji (ali drugem splošnem aktu) določiti tudi število javnih uslužbencev na posameznem delovnem mestu in v posamezni organizacijski enoti, ki so glede na obseg dela potrebni za učinkovito izvajanje nalog v tej enoti. Akt o sistemizaciji, veljaven na RTV v letu 2022, ni bil skladen z zahtevami iz 21. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU). V revizijskem poročilu smo opozorili, da je bilo že v revizijah pravilnosti poslovanja RTV v letu 2004 in v letih 2009 in 2010 ugotovljeno, da RTV nima izdelane pisne analize obstoječega stanja in dejanskih potreb po delu redno zaposlenih javnih uslužbencev in honorarnih sodelavcev, zato smo RTV v obeh revizijah naložili izvedbo popravljanega ukrepa, in sicer da izdela oziroma zagotovi pisno analizo obstoječega stanja in dejanskih potreb po delu redno zaposlenih javnih uslužbencev in honorarnih sodelavcev. V porevizijskem postopku preizkusa zadovoljivosti popravljalnih ukrepov iz opravljene revizije za leto 2004 je bilo ugotovljeno, da je RTV sicer začela z aktivnostmi v smeri priprave analize obstoječega stanja in dejanskih potreb po delu tako rednih kot honorarnih sodelavcev, vendar je bila opozorjena, da mora nadaljevati z odpravljanjem ugotovljenih nepravilnosti do njihove dokončne in celovite odprave. V porevizijskem postopku preizkusa zadovoljivosti popravljalnih ukrepov iz revizije za leti 2009 in 2010 je bilo ugotovljeno, da RTV ni izdelala analize dejanskih potreb po delu tako redno zaposlenih javnih uslužbencev kot honorarnih sodelavcev, niti ni preverila, ali akt o sistemizaciji odraža dejanske potrebe delovnega procesa. RTV tudi kasneje ni izdelala analize potreb po delu in ni preverila, ali veljavni akt o sistemizaciji odraža dejanske potrebe delovnega procesa, kljub temu da ZJU v prvem odstavku 21. člena določa, da mora vsaka oseba javnega prava, razen če poseben zakon ne določa drugače, imeti akt o sistemizaciji delovnih mest, v katerem so skladno z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog, in da se pri vsakem delovnem mestu določijo najmanj opis nalog in pogoji za zasedbo delovnega mesta. RTV je morala v odzivnem poročilu izkazati, da je izdelala analizo obstoječega stanja in dejanskih potreb po delu redno zaposlenih javnih uslužbencev na posameznih delovnih mestih in v organizacijskih enotah," piše v porevizijskem poročilu računskega sodišča.

Uprava RTVS je tako v letu 2024 imenovala delovno skupino za izvedbo analize delovnih mest in posodobitve opisov delovnih mest. "Naloga delovne skupine je analiza potrebnih, manjkajočih in nepotrebnih delovnih mest za procese, ki potekajo v zavodu, in priprava predlogov sprememb, ki se nanašajo tako na seznam potrebnih delovnih mest po enotah kakor tudi na manjše spremembe organigrama z namenom racionalizacije delovnih procesov. RTV je v odzivnem poročilu navedla, da bo analizo obstoječega stanja dejanskih potreb po delu redno zaposlenih javnih uslužbencev na posameznih delovnih mestih in v organizacijskih enotah izvedla v roku enega leta od začetka postopka analize ter za izvedbo aktivnosti določila odgovorni osebi," navajajo na računskem sodišču, kjer izkazani popravljalni ukrep ocenjujejo kot nezadovoljiv. "RTV analize obstoječega stanja in dejanskih potreb po delu redno zaposlenih javnih uslužbencev na posameznih delovnih mestih in v organizacijskih enotah ni izdelala."