Tija Jakič, predstavnica Inštituta 8. marec in koordinatorica akcije Gremo volit za Podravje, je pojasnila, da so pred samim zbiranjem podpisov pozvali ljudi, naj povejo, kaj je pri trenutni oblasti najbolj nepravičnega in spornega. "Prejeli smo več kot tisoč odgovorov. Na podlagi tega in naše analize smo sestavili enajst zakonskih sprememb, ki se tičejo šolstva, tožilstva, vstopa podjetja Uber na slovenski trg, kadrovanja na policiji in NPU in še drugih pomembnih zadev." Glede nenehnih napadov premiera Janeza Janše in njegovih podpornikov na članice in člane inštituta in groženj z inšpekcijo, Jakičeva pove, da se ji zdi nenavadno, da se predsednik vlade toliko ukvarja z nekim inštitutom. "Morda se vidi, da se ljudje povezujejo z nami in zato letijo kritike. Tudi zadnji napad na novinarko RTV Slovenija Lariso Daugul, ki je poročala z našega dogodka, je zelo nenavaden. Človek bi pričakoval, da se pred obtoževanjem stvari preveri. Mnogi upajo, da bi se ob vseh napadih morali bati, ampak se ne, saj vemo, da je za nami podpora skupnosti. Ne bomo se pustili, še bolj bomo delali za skupno dobro in fajtali naprej," je še povedala za Večer.
Politika naj s civilno družbo vzpostavi dialog
Aktivist Borut Kocbek verjame, da civilna družba lahko vpliva na politiko, kar je, kot pojasni, Inštitut 8. marec dokazal z lansko kampanjo proti noveli zakona o vodah, s katero so aktivirali množico ljudi. "Verjamem tudi, da so spremembe skupnost, zato sem se letos tudi sam pridružil kampanji zbiranja podpisov za podporo zakonu za odpravo škodljivih ukrepov trenutne oblasti in akciji spodbujanja volivcev, da se udeležijo državnozborskih volitev. Inštitutu sem se pridružil, ker mi je mar, kako ravnamo z okoljem, ki ga bomo pustili našim zanamcem. Želim, da se v Sloveniji končno zgodi zeleni preboj in da politika vzpostavi dialog s civilno družbo, ne da jo zatira, napada in se iz nje norčuje," je povedal Kocbek in še dodal, da zadnjih 30 let parlamentarna politika na prvo mesto postavlja kapital, vprašanja socialne in okoljske politike pa so na stranskem tiru.
Večja ko bo udeležba, bolj jasno bo izražena volja ljudstva
Kocbek še meni, da država ne sme biti plen političnih strank, temveč mora služiti svojim državljanom. "Skrajni čas je, da se kot skupnost povežemo, saj smo le tako močnejši in kot taki lahko vzbudimo strah, in prav je, da se nas politiki bojijo. Le tako nas bodo želeli slišati in sprejeti naše argumente," je še bil kritičen. Povedal je, da je izjemnega pomena, da gre vsak, ki ima volilno pravico, 24. aprila na volišče. "Kot aktivisti smo strankarsko neopredeljeni, želimo pa čim več ljudi spodbuditi k volitvam. Volilna pravica ni le pravica, je tudi dolžnost. Za neodločene je na spletu kar nekaj portalov in anket, kot je tudi Večerova, ki glede na prepričanja posameznika izračunajo, katera stranka je zanj najprimernejša. Večja ko bo udeležba na volitvah, bolj jasno bo izražena volja ljudstva. Vse, kar delamo, je legitimno. V tem, da se civilna družba angažira, da čim več ljudi prikliče k volitvam, ni nič slabega. Prav nasprotno, s tem krepimo odnos med ljudmi, saj se kot skupnost moramo pričeti povezovati," je še dejal Kocbek.
"Mnogi upajo, da bi nas ob vseh napadih bilo strah, ampak nas ni, saj vemo, da je za nami podpora skupnosti"
Potrebnih pet tisoč podpisov, želijo jih zbrati čim več
Mitja Tomažič je o postopku oddaje podpisov za vložitev omenjenega zakona povedal, da je to možno na dva načina. "Prek spleta se podpis lahko na spletni strani Inštituta 8. marec odda z digitalnim podpisom - sigenco in sms pass, druga možnost je fizična, da se odda podpis na upravni enoti," je pojasnil in za 16. april napovedal dogodek na Trgu svobode, na katerem bodo skupaj z iniciativo Glas ljudstva obiskovalcem na voljo za pogovor o težavah trenutne vlade. Mateja Geder je povedala, da imajo močno voljo in željo po spremembah. "To smo dokazali že prejšnji teden, ko smo zbrali prek štiri tisoč digitalnih podpisov. Če želimo, da bo zakon obravnavan v parlamentu, jih potrebujemo pet tisoč, toliko smo jih zbrali že prvi dan akcije, želimo pa si, da bi jih zbrali čim več in tako demonstrirali potrebo po spremembah, ki si jih želimo. Pomembno je tudi, da se volitev udeležimo v čim večjem številu, kajti letošnje volitve so nedvomno prelomnica oziroma plebiscit o tem, ali želimo živeti v avtokraciji ali demokraciji. Svoj glas moramo dati opciji, za katero želimo, da nas predstavlja," je še povedala.
