Timotej Milanov
Domači agroživilski trg se je spet znašel pod pritiskom poceni uvoženega mesa, opozarjajo tako rejci kot tudi v mesnopredelovalni industriji in stroki. Zaradi majhnosti slovenskega trga se vsaka večja količina uvoza mesa tako pozna pri padcu odkupnih cen. Na področju govedoreje je Slovenija sicer povsem samooskrbna, a to trgovcev ne ovira, da ne bi uvažali mesa, ki ga lahko nato potrošnikom ponujajo po nizki ceni, s tem pa vplivajo na krhke razmere na trgu. Rok Sedminek, govedorejec iz Savinjske doline, opozarja, da shema izbrane kakovosti, ki je na področju govejega mesa že uvedena, ne bo pomagala, dokler država ne bo uvedla še masnih bilanc, kar kmetje že dalj časa zahtevajo: "Enega bika kupijo v Sloveniji, tri pa na Češkem, pa se meso vseh lahko znajde pod izbrano kakovostjo, saj ni ustreznega nadzora."
Ob tem se Sedminek sprašuje, kako je možno, da je na Poljskem, od koder naj bi prihajale večje količine uvoženega mesa, goveje meso dražje kot v Sloveniji, pri nas ga pa prodajajo po nižjih cenah od domačega mesa. "Župani so se veselili, ko so gradili trgovska središča, niso se pa zavedali, kaj je v ozadju, saj imajo vse tuje trgovske verige povezave s kmeti v matičnih državah. Slovenija pa je medtem prodala svojega paradnega trgovca, Mercator, in tako postala odlagališče za izdelke z dumpinškimi cenami." Trenutno lahko po njegovih besedah kmetje na trgu dobijo za živali od 2,8 do 3 evre za kilogram, za pokritje stroškov reje pa bi morali dobiti vsaj od 3,2 do 3,4 evra: "Da bi potem kmet za svoje delo dobil vsaj pet evrov na uro." Posledice cenovnih pritiskov v panogi so vedno bolj očitne, tudi sam je bil v zadnjih petih letih primoran zmanjšati čredo z 90 na 30 glav govedi. Enako se, pravi, dogaja tudi drugim rejcem: "Dva hleva v naši zadrugi sta se že izpraznila."
Več kot polovica slovenskih prašičev v Avstrijo
Razmere niso nič boljše na področju svinjskega mesa, na katerem je Slovenija zgolj 35-odstotno samooskrbna. V tem primeru odkupna cena danes ni problem, pravi predsednik Slovenske zveze prašičerejcev Alojz Varga, saj lahko dobijo rejci na trgu pri odojkih 3,9 evra za kilogram, pri pitancih pa 2,4 evra za kilogram, s čimer lahko pokrijejo stroške reje kljub podražitvam energentov in repromateriala. A le v primeru, da za svoje živali najdejo kupca, kar pa zaradi poplave poceni uvožene svinjine nekaterim težko uspeva. Zaradi tega so domači rejci začeli prašiče množično prodajati v Avstrijo, opozarja. Po ocenah zveze se trenutno več kot 60 odstotkov živali, vzrejenih v Sloveniji, proda v Avstrijo.
"Pa ne zato, ker bi mi tako želeli, temveč zato, ker doma ne moremo prodati. Kmetje imamo na mizah dolgoročne pogodbe avstrijskih klavnic - ko bodo enkrat sklenjene, bo konec." To pa si lahko privoščijo le tisti rejci, ki so sposobni zagotoviti zadostne količine prašičev. "Reje s povprečno veliko proizvodnjo s 15 do 20 plemenskimi svinjami tega ne morejo zagotoviti, zato se pospešeno zapirajo." Varga še pove, da je bil uvoz poceni mesa še posebej izrazit pred velikonočnimi prazniki. "Vidimo, da nekateri trgovci v akcijah ponujajo šunko za štiri evre za kilogram. Kako je mogoče, da ima izdelek z vsemi proizvodnimi stroški takšno ceno, če lahko rejec z vsemi dodatki dobi največ 2,5 evra za kilogram? To je katastrofa."
Na področju govedoreje je Slovenija sicer povsem samooskrbna, a to trgovcev ne ovira, da ne bi uvažali mesa, ki ga lahko nato potrošnikom ponujajo po nizki ceni, s tem pa vplivajo na krhke razmere na trgu
Jezni tudi mesarji
Zaradi uvoza poceni mesa so zaskrbljeni tudi v domači mesnopredelovalni industriji. "Ta namreč proizvaja meso po precej višjih standardih, kot jih imajo nekatere države uvoznice, zato cenovno ne more konkurirati tujim dobaviteljem," pojasnjuje generalna sekretarka GIZ Mesne industrije Slovenije Ana Ahčin.
Poceni uvoženo meso po njenih besedah v glavnem predstavlja tržne viške tujih dobaviteljev, ki meso prodajajo pod ceno, ki jo dosegajo na domicilnih trgih. Kot pravi, gre velikokrat tudi za meso slabše kakovosti, a se potrošniki z nižjimi dohodki zaradi nižje cene ne sprašujejo o kakovosti. Glede na to, da je Slovenija povsem samooskrbna na področju govejega in perutninskega mesa, ni nobene potrebe, da se na trgovskih policah pojavlja uvoženo goveje in perutninsko meso, meni Ahčinova. Drugače je pri svinjini, kjer je zaradi nizke samooskrbe uvoz nujen. "Žal pa smo del evropskega in globalnega trga in za zdaj ni pričakovati, da bi bilo prost pretok blaga mogoče omejiti," še pove.
Član uprave Panvite Branko Virag meni, da bi morali trgovci pri mesu na embalaži jasno označevati poreklo. "To je informacija, ki bi jo bili dolžni dati. Če je podana samo groba navedba porekla -proizvedeno v EU - se zadeve zameglijo." Tudi v skupini zaznavajo povečan uvoz mesa: "V zadnjih dveh mesecih opažamo, da se je na ta račun zmanjšala tudi poraba pri proizvajalcih." Sami, pravi, svežega svinjskega mesa sploh ne uvažajo, saj imajo svojega zadosti. "Na področju svežega govejega mesa, kjer smo v lanskem letu postali eden večjih domačih odkupovalcev živine za izdelke z označbo izbrane kakovosti, mesa prav tako ne uvažamo." Kot ukrep, s katerim bi se domača proizvodnja mesa najbolj zaščitila pred poceni uvozom, igralci v verigi izpostavljajo potrebo po krepitvi verige. "Menim, da je krepitev vrednostnih verig od spodaj navzgor do trgovcev daleč najboljša pot, vendar morajo biti v to vključeni tudi trgovci, v tem je težava," poudarja Virag, ki izpostavlja še nujnost uvedbe masnih bilanc, o katerih že teče beseda nekaj let.
"Temu bi morala slediti aktivnejša vloga Uprave za varno hrano, ki bi masne bilance morala preverjati. V zadnjem času bi lahko s tem preverili tudi dejansko stanje pri trgovcih. V kratkem pa bo treba uvesti tudi prenovo pravil označevanja. Potrošniku bo treba dati več informacij. Moramo se zavedati, da je potrošnik včasih tudi neuk, bodisi zaradi socialne stiske ali pa nima časa, da bi v trgovini pri eni vitrini deset minut preverjal drobni tisk na izdelkih. Zato je treba označevanje poenostaviti in ga približati potrošniku."
Trgovci se še naprej "delajo Francoze"
V Mercatorju pojasnjujejo, da so zaradi velikih cenovnih pritiskov morali zagotoviti kupcem tudi meso v akcijah iz uvoza: "Vendar ne na škodo nabave od slovenskih kmetov in dobaviteljev." V družbi Lidl Slovenija pravijo, da pri ponudbi svežega mesa prisegajo na lokalne dobavitelje, če je to le mogoče. "Pri svinjskem mesu se žal soočamo z dejstvom, da je samooskrba v Sloveniji zelo nizka. Večino svežega svinjskega mesa nam sicer dobavljajo slovenski dobavitelji, a so ga ti zaradi prej omenjenega dejstva primorani kupovati v tujini."
V Hoferju povedo zgolj, da v zadnjem času ni bilo sprememb glede uvoza mesa in da si prizadevajo za ponudbo čim več slovenskih izdelkov, ki po njihovih navedbah predstavljajo večinski delež njihove ponudbe. V družbi Spar Slovenija trdijo, da uvoza mesa niso povečevali: "V naših trgovinah je v redni postrežni ponudbi vse meso slovenskega porekla. Ponudba govedine in perutnine je tudi v akcijah izključno slovenskega porekla. Pri svinjini, kjer Slovenija ni samooskrbna, imamo v naši ponudbi več kot 50 odstotkov svinjine slovenskega porekla … Opažamo pa, da se na trgu pojavlja več mesa tujega porekla ravno v segmentu perutninskega mesa in govedine, kar lahko po našem mnenju negativno vpliva na slovensko kmetijstvo."
Vse države ščitijo domače proizvajalce
Po mnenju profesorja dr. Jerneja Turka s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je uvoz tovrstnega mesa sporen: "Cene takšnega mesa so zelo nizke, kakovost pa je vprašljiva. S stališča slovenskega kmetijstva bi bilo absolutno treba bolj stimulirati lokalno proizvodnjo zdrave in varne hrane - tudi na področju svinjskega mesa. Čeprav je samooskrba s svinjskim mesom v Sloveniji nizka, bi bilo treba te potenciale povečati z določenimi ukrepi … Vsaka država ščiti domače proizvajalce, ki jih ponekod skušajo izpodriniti z netržno ceno, kar predstavlja nelojalno konkurenco."
Je krepitev verige v slovenski proizvodnji mesa sploh mogoča brez trgovcev? "Brez trgovcev ne bo šlo. Je pa res, da so za to potrebni bolj enakopravni odnosi v verigi, a o tem govorimo že dolgo. Če pa je zanje cena poglavitni dejavnik, bodo seveda raje uvažali poceni meso in ga prodajali po ceni, ki bo za kupce atraktivna, a ta navadno pomeni tudi nižjo kakovost izdelkov." Glede morebitnega poseganje države v dogajanje na prostem trgu Turk pravi: "Država se vanj res ne sme vmešavati, a ima v kriznih časih na voljo različne mehanizme za intervencijo, s katerimi lahko pomaga stabilizirati razmere na trgu. Poleg stabilnosti trga je dvig dohodkov kmetijskih proizvajalcev tudi eden od postulatov skupne kmetijske politike. V današnjih razmerah bi bilo verjetno smiselno zagotoviti to stabilnost."
