Aforizem je jušna kocka

V četrtek so v Mariboru, Pri Damah, sedli pred ljudi ter brali in govorili. Zdelo se je, da vsi vemo, o čem, smejali smo se, prikimavali. Tomaž Trobec je nagovoril Njega zgoraj, ki je ustvaril čas, zdaj pa mu je lahko samo dolgčas. Maja David je govorila o dragih cestninah, ki jih še vedno plačujemo na poti v Evropo, ter o prihajajočem novoletnem času, ko bo treba tudi besede zavijati v celofan. "Z obljubami bi lahko potovala, imam jih poln kufer," je tudi rekla. Da je seveda treba voziti po pameti, a je še bolje po cesti, opozarja Aleksandra Kocmut. Čisto vino povzroča kalne misli. Če imamo koga med zobmi, ga bomo kmalu imeli v želodcu. Dve lici dvoličneža povezuje pokvarjena duša, opozarja Valter Čučkovič. Najbolj krvava kovina je zlato, čeprav se kri najbolj drži jekla, opomni.
Milan Fridauer - Fredi je povedal, da ima vsak človek svojih pet minut, vendar premnogim prav takrat, ko pridejo na vrsto, čas preklopijo na sekunde. Bog je žensko kreiral zato, da bi se moški lahko rekreiral, bi tudi naj bilo res. Rudi Ringbauer je bil najstarejši od nastopajočih, a je pred nastopom govoril o tremi. "S tremo je najbolje obračunati na samem," mu je pomagal Bojan Schwentner. Tisti, ki drezajo v našo bolečino, so bolj hudobni kot tisti, ki so jo povzročili, je še rekel Ringbauer. Ne kaznujte zavistnežev, vsak vaš uspeh je velika kazen za zavistneže, nam je položil na srce. In še to, da nihče nima toliko prijateljev, da bi lahko enega pogrešal.

Človekov rok trajanja je zapisan na embalaži

Ne stojim za svojimi besedami, ampak pred njimi, da jih zaščitim, je rekel Zdravko Kokanović - Koki. Čisti računi, dolga ljubezen; čista ljubezen, dolgi računi. Jaz in civilizacija umirava, jaz od lakote, civilizacija od pohlepa. "Kdo me bo pokrival, če bom preveč odkrit?!" se je spraševal Bojan Schwentner. Človekov rok trajanja je zapisan na embalaži. Čas tako hitro teče, da že nekaj let velikonočna jajca obeša na novoletno jelko. V svojem avtomobilu je upihnil tri svečke, ena še dela. Neporočenim je položil na usta stavek, po katerem jih nihče ne bo več spraševal, zakaj niso poročeni: "Celo čevelj si odpočije, ko je razvezan."

Aforisti vedo, da je mogoče

V jugoslovanskih deželah aforistiko še vedno skrbno negujejo. "Aforizem slika stanje družbe, sega v vse pore življenja, tako v znanost kot v politiko, odnos med spoloma, v etiko in tako dalje. Prikaže zadeve na nov način, s kančkom humorja, z drugega zornega kota, politiki, družbam, ki imajo moč, kaže ogledalo, smeši njihove napake," Schwentner opiše razloge, zakaj je satira nujna. Njegove knjige aforizmov so Pametnejši naj že končno odnehajo (1992), Bodice (1994), Koza cela, volk vsega sit (2000), Najboljši aforizmi (2001), Utrinki pod lipo (2004), Razlike nas bogatijo, je dejal bogati revnemu (2016), osemnajst let je objavljal pri nas v Večeru, v 7 dni, v literarnih revijah, na radiu in televiziji. "Aforizem sme biti žaljiv, dobro pa je, če opozarja na napake, ki jih ljudje počnemo." S takim pogledom na življenje lahko gredo stvari lažje naprej, tudi v časih, ko se zdi, da sistem daje samo bogatašem, ni mogoče spremeniti kotaljenja proti prepadu. "Vsi so vedeli, da je nemogoče, pa je prišel nekdo, ki tega ni vedel, in uspelo mu je," Bojan Schwentner rad citira Winstona Churchilla.