Potem ko je ministrstvo za infrastrukturo, ki ga po Petru Gašperšiču vodi ministrica Alenka Bratušek, v četrtek Aerodromu Maribor poslalo poziv za plačilo dveh zapadlih najemnin v skupnem znesku 196 tisoč evrov (o neplačevanju najemnine je prvi poročal portal Mariborinfo), in to v osmih dneh, so kitajski najemniki mariborskega letališča tik pred odpovedjo najemne pogodbe. Ta je bila sicer sklenjena za obdobje 15 let z možnostjo podaljšanja še za pet let, mesečna najemnina je bila dogovorjena v znesku 98.300 evrov. To je bil sicer že tretji opomin za plačilo, prvič so predstavniki države Aerodrom na poplačilo obveznosti opomnili 25. septembra in drugič še 17. oktobra. Teoretično bi torej lahko država odpovedala najemno pogodbo že konec novembra, če obveznosti ne bodo poravnane.
Mariborsko letališče je lani imelo le nekaj več kot 6000 potnikov
Fištravec si želi, da bi vlada Kitajce obravnavala tako hitro kot Magno
Bolj zgovorni pa so bili na Mestni občini Maribor, ki jo vodi župan Andrej Fištravec. Njegovi gospodarski svetovalci so tisti, ki so kitajske investitorje pripeljali v Maribor. Pri mestni občini so nam pojasnili, da je že prejšnja zasedba ministrstva za infrastrukturo investitorju v mariborsko letališče obljubila, da bo državni prostorski načrt (DPN) za Letališče Edvarda Rusjana objavljen do marca letos, a se to še ni zgodilo. "Ker DPN še ni sprejet, je investitor po naših informacijah zelo nezadovoljen, saj zaradi tega mesečno izgublja denar, ker ne more pričeti realizacije investicije," pravijo na mariborski občini in dodajajo, da si želijo, da bi vlada in pristojna ministrstva tako prioritetno obravnavala investicijo v mariborsko letališče, kot so investicijo v Magno, sicer bi ta naložbo selila na Madžarsko.
Tako lahko razumemo, da je bil nedavni obisk letališč v Osijeku in Brčkem, Lingkun Meng se je tam mudil skupaj z glavnim gospodarskim svetovalcem župana Markom Kovačičem, poskus pošiljanja signala državi, da bi utegnil investitor svoje naložbene ideje uresničevati drugje, ker postopki pri nas po njihovem mnenju predolgo tečejo.
Potnikov le še za vzorec
A če se vprašamo, kaj pa so kitajski vlagatelji doslej pokazali na mariborskem letališču, ki ga je obnovila država, in to z evropskim denarjem, ugotovimo, da bore malo. Ad hoc čarterski liniji lani avgusta v Split in Dubrovnik sta bili bolj za šalo kot zares. Redna linija od Maribor do Antwerpna prek Münchna se ni obnesla tudi zato, ker agencije niso zaupale prevozniku, ki je spreminjal dneve in ure letov ter kakšnega bolj praznega tudi izpustil. V SHS Aviation so kmalu po ukinitvi te linije VLM Airlines poslali v likvidacijo. Res je, da so kitajski vlagatelji v tem času zagotavljali plače zaposlenim na Aerodromu in državi do avgusta letos plačevali glede na zelo nizek promet precej visoko najemnino. Pokrivali pa so tudi lansko izgubo Aerodroma v višini 1,7 milijona evrov. Mariborsko letališče je lani imelo le nekaj več kot 6000 potnikov, pa še to kar nekaj zaradi mariborskega nastopanja v ligi prvakov. Leta 2016 jih je bilo 8890.
Tudi napovedano javno predstavitev velikopoteznih načrtov na letališču, merjenih v stotinah milijonih evrov, so sredi poletja, slabo uro pred začetkom tiskovne konference, odpovedali. Ob tem ne gre prezreti, da je infrastrukturno ministrstvo objavilo dva razpisa, s katerima bi prišli do odgovora, v kakšni obliki, koncesijski ali v javno-zasebnem partnerstvu, omogočiti investitorju upravljanje letališča, za kar je plačalo že četrt milijona evrov, sprožilo pa je tudi postopke za sprejem DPN za podaljšanje letališke steze. A kot kaže, ima Lingkun Meng tudi že težave z vlagatelji, ker so ga verjetno že začeli spraševati, kaj je s časovnico megalomanske naložbe, ki je bila zastavljena očitno veliko preveč velikopotezno in preoptimistično. Lahko da so kitajskega menedžerja pri tem zavedli tudi prišepetovalci in svetovalci, tudi iz županovega kroga, ki so ga v te kraje pripeljali.
