Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je sporočil, da ga skrbi poslabšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in finančnega poslovanja zavoda zaradi epidemije covida-19. Po njihovi oceni bi primanjkljaj ob koncu leta znašal 270 milijonov evrov, zato predlagajo kritje iz proračuna.
15 odstotkov manj operacij in posegov kot lani
Obenem so opozorili, da je bilo v prvi polovici tega leta izvedenih za 30.796 akutnih bolnišničnih obravnav (operacij in posegov) oziroma 15 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, medtem ko je bilo v specialistični ambulantni dejavnosti opravljenih za 23 odstotkov manj storitev v primerjavi enakim obdobjem lani.
"Čeprav se od junija 2020 lahko izvajajo že vse zdravstvene storitve, se zaostanki zaradi odpovedanih zdravstvenih storitev še niso pomembno zmanjšali," so izpostavili in še dodali, da od zdravstvenih izvajalcev pričakujejo, da bodo do konca leta izvedli celoten program in odpravili zaostanke iz časa epidemije.
Po njihovem je nedopustno, da se zavarovanci po epidemiji pri nekaterih izvajalcih ne morejo naročiti na zdravstvene storitve skladno s pravilnikom o naročanju. Pričakujejo, da bodo na primer organizirali klicne centre ali info točke za bolnike, kar pričakujejo od zdravstvenih domov in bolnišnic, saj številni starejši ljudje ne uporabljajo spletnih storitev in elektronske pošte.
Gantar: Virus ne sme biti razlog
Minister za zdravje Tomaž Gantar je pred dnevi z direktorji bolnišnic govoril o njihovi pripravljenosti za obvladovanje epidemije, razpravljali pa so tudi o finančnih zagatah. Gantar je predstavil možne rešitve, od bolnišnic pa pričakuje podatke o tem, koliko storitev so sposobne opraviti. Te so ob predstavitvi načrtov za letos opozarjale tudi na finančne težave.
Tako jim ZZZS v cene za opravljene storitve ni vključil višjih stroškov delovne sile, čeprav je dogovor med vlado in sindikati javnega sektorja dvignil plače zaposlenih v zdravstvu. Izpad prihodkov imajo bolnišnice tudi zaradi tega, ker v času epidemije niso mogle opravljali zdravstvenih storitev, zaposlenim so pa vseeno morale izplačati plače. Epidemija je podaljšala tudi že tako boleče čakalne dobe v zdravstvu.
Minister je direktorje bolnišnic tudi opozoril, da novi koronavirus ne sme biti razlog, da se bolnika ne obravnava. "Zdravstvenega sistema ne bomo zaustavljali tako kot v prvem valu epidemije, zato se morajo vsi zavodi prilagoditi in nadoknaditi zamujeno v času epidemije," poudarjajo na ministrstvu. In kakšne so razmere po bolnišnicah?
UKC Maribor: izpad med 15 in 19 odstotki skušajo nadoknaditi
V UKC Maribor so v prvi polovici leta zabeležili v akutni bolnišnični obravnavi izpad v višini 19,4 odstotka, v specialistični ambulantni dejavnosti 15,4 odstotka. Glede na enako obdobje v preteklem letu je bilo opravljenih 18,5 odstotka manj operacij.
So pa v regijskem bolnišničnem centru že v juniju opravljali programe v višini dogovorjenega s Pogodbo z ZZZS. Načrtujejo, da bodo v drugi polovici leta izvedli dogovorjen plan z ZZZS v celoti, in če bodo razmere dopuščale, bodo poskusili nadoknaditi tudi del izpada iz marca, aprila in maja 2020. "Glede na trenutne razmere pa je seveda nemogoče napovedati povsem natančne številke prihodnje realizacije, na katere bodo vsekakor vplivale epidemiološke razmere v Sloveniji," pravijo v bolnišnici, ki je ena od štirih covid bolnišnic v državi, zdravljenje bolnikov s koronavirusno boleznijo pa ovira tudi druge procese v bolnišnici predvsem zaradi prostorskih in kadrovskih omejitev.
Celje: petina več čakajočih za specialiste
Tudi v celjski bolnišnici se je zmanjšal delež opravljenih nenujnih zdravstvenih storitev na področju diagnostičnih specialističnih pregledov in elektivnih kirurških posegov, po koncu epidemije je obseg dela v primerjavi s prejšnjimi leti ostal manjši predvsem na področju specialistične ambulante dejavnosti. Čakalne dobe so se podaljšale predvsem na področju diagnostičnih specialističnih storitev, kjer se je število čakajočih v prvi polovici leta povečalo za petino, in pri operacijah, pri katerih se je število čakajočih pacientov povečalo za 2,2 odstotka. Ugotavljajo še povečanje števila in deleža preseganja najdaljših dopustnih čakalnih dob za vse vrste storitev.
Najdaljše čakalne dobe pri stopnjah nujnosti redno so za rekonstrukcijo kože po ekstremni debelosti, čakati je treba 700 dni. Za prvi endokrinološki specialistični pregled se čaka 690 dni, na operacijo endoproteze kolena 560 dni, na operacijo endoproteze kolka 500 dni, na prvi kardiološki pregled 420 dni, na prvi revmatološki pregled in na kolonoskopijo 400 dni. Pod stopnjo nujnosti hitro so najdaljše čakalne dobe na področju ortopedije, kardiologije, revmatologije, endokrinologije in nefrologije. Pod stopnjo nujnosti zelo hitro so najdaljše čakalne dobe na področjih ortopedije, kardiologije in kardiološke rehabilitacije ter kolonoskopije.
V času epidemije je bil izpad opravljenega programa storitev v bolnišnici med 8 in 14 odstotki. Najbolj so se podaljšale na področju specialistične ambulantne dejavnosti na področju hematologije, plastične kirurgije, žilne kirurgije in nevrologije, na področju diagnostike pa radiološke preiskave ter na področju operative s področja ortopedije, ORL-operacij žrela in maksilofacialne kirurgije.
V poletnih mesecih so v bolnišnici povečali obseg operativnega programa glede na pretekla poletja za petino, povečan program dela pa načrtujejo tudi na področjih, kjer jim kadrovske in prostorske kapacitete to omogočajo. Za zdravstveno ministrstvo so pripravili predloge za potrditev posebnih programov, za katere bi lahko s svojimi zaposlenimi sklenili podjemne pogodbe in zaostanke v programu opravili z njihovim dodatnim delom.
Murska Sobota: okoli 80 odstotkov programa
Tudi v Splošni bolnišnici Murska Sobota so se dolge čakalne dobe na različnih stopnjah nujnosti še povečale. Najbolj na področju ORL-dejavnosti, urologije in splošne kirurgije, kjer nove varnostne zahteve predstavljajo več logističnih težav. Zaradi varnostnih razlogov opravijo dnevno v posameznih ambulantah tudi do 20 odstotkov manj pregledov in posegov. Realizacija obravnav pa je ustrezna na področju pulmologije, fiziatrije, ortopedije in pediatrije.
V urgentnem centru opažajo, da je poleti število obravnavanih za približno 40 odstotkov manjše kot prej, pri tistih, ki pridejo in potrebujejo pomoč, pa gre običajno za resnejša stanja. Kot problem se je v zadnjih mesecih pokazalo, da večje število pacientov odjavlja obravnave, mnogi pa na naročene preglede ne pridejo ali niti ne sporočijo, da jih ne bo, je povedal strokovni direktor Daniel Grabar.
Ocenjujejo, da bodo do konca leta lahko izvedli okoli 80 odstotkov predvidenega rednega in dodatnega programa. S septembrom bodo z dodatnimi ambulantami poskušali povečati realizacijo in opraviti čim več izpadlega programa.
Slovenj Gradec: najbolj podaljšano za ortopedijo in ultrazvok srca
V koroški bolnišnici je bila realizacija akutnih bolnišničnih obravnav v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani 84-odstotna. Podatki o realizaciji točk v specialistični ambulantni dejavnosti so po dejavnostih različni. Pri tem ima pomembno vlogo tudi pomanjkanje zdravnikov specialistov pri posameznih dejavnostih, v povprečju je bila v prvi šestih mesecih tega leta 81-odstotna.
Najbolj problematično stanje je tam, kjer ni veliko nujnih zdravstvenih storitev.
Čakalne dobe so se najbolj podaljšale v ortopediji, funkcionalni diagnostiki (ultrazvok srca) in na področju nekaterih subspecialističnih internističnih pregledih, so sporočili iz slovenjgraške bolnišnice.
Podatke o oceni števila opravljenih storitev so že posredovali na ministrstvo za zdravje, gre predvsem za področja, kjer število čakajočih presega najdaljšo dopustno čakalno dobo. To je okvirna ocena števila storitev, ki so jih zmožni opraviti do 31. decembra 2020, 31. decembra 2021 in 31. decembra 2022 za vsako stopnjo nujnosti po posameznih dejavnosti.
So pa v bolnišnici že pred epidemijo zaprosili za odobritev posebnih programov, ki so jim jih konec julija s sklepom že potrdili. Gre za preiskave z magnetno resonanco, ultrazvočne preiskave srca in ožilja, endoproteze kolka in operacije krčnih žil. Kot navaja vršilka dolžnosti direktorja slovenjgraške bolnišnice Alenka Jezernik Skudnik, bodo tako zagotavljali višjo realizacijo zdravstvenih storitev in dostopnost storitev za paciente.
Bolnišnica Ptuj: četrtina manj operacij kot lani
Tudi Anica Užmah, direktorica Splošne bolnišnice Ptuj, sporoča, da so v prvih sedmih mesecih tega leta opravili za dobro četrtino manj operativnih posegov kot v preteklem letu, za petino manj je bilo v tem času tudi opravljenih specialističnih pregledov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
