Vstopa virus v telo tudi skozi oči?

NR
09.10.2020 06:25
Kitajski raziskovalci so ugotovili, da so ljudje, ki nosijo očala, očitno izpostavljeni manjšemu tveganju, da zbolijo za covidom-19.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Eden od ključnih korakov vsake virusne okužbe je vstop virusa v telo.
Profimedia

Avtorji študije, objavljene v strokovni reviji JAMA Ophthalmology, so opazili, da je bilo decembra lani med epidemijo koronavirusa v Vuhanu zaradi covida-19 v bolnišnico sprejetih le malo pacientov z očali. Da bi stvar bolje preučili, so pridobili anamneze pacientov, ki so preboleli covid-19, ter preverili, ali nosijo očala.

Raziskava je nato pokazala, da je samo 16 pacientov (5,8 odstotka) od skupno 276, ki so jih sprejeli v bolnišnico zaradi covida-19, nosilo očala več kot osem ur na dan. Ko se je pokazalo, da so bili vsi ti pacienti kratkovidni, so preverili, kolikšen je delež ljudi z miopijo (kratkovidnostjo) v provinci Hubej, kjer je bolnišnica. Raziskovalci so ugotovili, da je ta veliko večji (31,5 odstotka), kar nakazuje, da je bil delež kratkovidnih pacientov, sprejetih v bolnišnico zaradi covida-19, več kot petkrat manjši, kot bi pričakovali.

To je fascinantna ugotovitev, vendar jo je treba, tako kot vse izsledke enojnih študij, obravnavati s previdnostjo. Zaščita za oči je sicer že od nekdaj pomemben del osebne varovalne opreme (PPE), vendar pa velika razlika, na katero nakazuje ta študija, vzbuja nezaupanje. To ne pomeni, da izsledki študije ne morejo biti resnični, vsekakor pa ne bi smeli začeti ljudem svetovati, naj spremenijo svoje vedenje ter ob zaščitni maski nosijo še očala, dokler jih ne bodo potrdile druge neodvisne raziskave.

Profimedia

Vstopa virus v telo tudi skozi oči?

Eden od ključnih korakov vsake virusne okužbe je vstop virusa v telo. Koža pokriva skoraj celotno površino našega telesa ter virusom in bakterijam zelo učinkovito preprečuje vstop v telo. Toda naše dihalne poti, prebavni sistem in oči pokrivajo veliko tanjše "membrane". Te so tako tanke zato, da omogočajo, da v naše telo vstopajo zunanje snovi, kot so kisik, hrana in v primeru oči svetloba. Na žalost so se naučili te vstopne točke izkoriščati tudi virusi.

Osebna varovalna oprema je zato zasnovana tako, da ščiti te vstopne točke z uporabo obraznih mask, očal in zaščitnih oblačil. Prevladuje prepričanje, da skozi te točke v telo vstopajo v glavnem virusni delci, ki se prenašajo z aerosoli oziroma delci v zraku. Toda v resnici virusni delci najpogosteje skozi te šibke točke v telo vstopijo, potem ko se jih dotaknemo z rokami. In eden od nasvetov za preprečevanje okužbe z novim koronavirusom je, da si pogosto in temeljito umivamo roke in se z njimi ne dotikamo obraza.

Zato zveni smiselno, da nošenje očal lahko zagotavlja dodatno zaščito pred virusom, ki se prenaša kapljično, medtem ko človeku hkrati preprečuje, da bi se dotikal oči. Februarja so mediji poročali o ljudeh, ki so zboleli za covidom-19, ker med delom v zdravstvenih ustanovah niso ustrezno zaščitili svojih oči. Znano je namreč, da so vstopne točke v telo (receptorji ACE-2), ki jih koronavirus uporablja napogosteje, tudi v očeh.

Previdno s temi študijami

Pri interpretiranju vsake ugotovitve, do katere znanstveniki pridejo v okviru svojih opazovalnih študij, ne smemo pozabiti, da ni nujno, da korelacija (dve stvari se dogajata hkrati) pomeni tudi vzročnost (ena stvar povzroča drugo). Da bi preverili obstoj vzročnosti, moramo opraviti kontrolirano študijo.

Idealno je, da sta vanjo vključeni dve usklajeni skupini ljudi, pri čemer ena skupina ljudi nosi očala, druga ne. Na tak način lahko preverimo, katera skupina ljudi se okuži pogosteje. Ugotovitve take kontrolirane študije so vedno zanesljivejše od tistih, do katerih pridemo v okviru opazovalnih študij.

Omeniti je treba tudi to, da so avtorji študije navedli celo vrsto slabosti. Šlo je za zelo majhno študijo, opravljeno na enem samem prizorišču. Raziskovalci so podatke o prebivalcih pridobili iz ene od zgodnejših študij, temelječi na vzorcu, ki ni bil usklajen (z vidika starosti ter demografskih in drugih dejavnikov). Hkrati niso mogli zagotoviti, da so vsi ljudje s kratkovidnostjo v populaciji očala nosili več kot osem ur na dan.

Čeprav se zdi ta nova študija zelo zanimiva, obstaja veliko razlogov, da njene ugotovitve obravnavamo s previdnostjo. Nobenega dvoma ni, da potrebujemo več podatkov, preden lahko začnemo ljudem svetovati, naj ob zaščitnih maskah nosijo tudi očala, je zapisal Simon Kolstoe, svetovalec za etiko na Univerzi v Porthsmouthu, za The Conversation.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta