Po podatkih Eurostata je leta 2019 17,3 odstotka prebivalstva Evropske unije poročalo, da trpi zaradi hrupa, ki prihaja z ulic ali od sosedov. Ob tem ne preseneča podatek, da je delež ljudi, ki se pritožujejo nad hrupom, dvakrat večji v mestih v primerjavi s podeželjem.
Raziskava je pokazala, da več kot je oseb v gospodinjstvu, manj moteč je zanje hrup. Medtem ko je skoraj 20,8 odstotka samskih oseb trdilo, da jih ta vrsta hrupa moti, je hrup prizadel 17,8 odstotka gospodinjstev z dvema odraslima osebama in le 15,5 odstotka gospodinjstev, kjer živijo trije ali več odraslih. Hrup je večkrat zmotil tudi gospodinjstva brez vzdrževanih otrok kot tista z vzdrževanimi otroki. Podatki Eurostata še kažejo, da je delež ljudi, ki jih prizadene hrup, večji pri samskih osebah, mlajših od 65 let, kot pri starejših od 65 let.
Kje smo Slovenci?
Kakšna je situacija v posameznih državah? Raziskava kaže, da ima vsak četrti prebivalec Malte, Nizozemske in Nemčije težave s hrupom v soseski. Na Malti o težavah s hrupom poroča 28,3 odstotka prebivalcev, na Nizozemskem 26,6 odstotka, v Nemčiji pa 26,1 odstotka. Sledi Portugalska, kjer se po izsledkih raziskave nad hrupom pritožuje 22,7 odstotka prebivalcev, pa Luksemburg z 20,2 odstotkoma prebivalcev in Danska z 20,1 odstotka.
Na dnu lestvice, torej med državami, kjer se glede na raziskavo najmanj ljudi pritožuje nad hrupom sosedov, so Hrvaška, Estonija in Irska z 8,2 odstotkoma. Nad njimi je Bolgarija z 8,9 odstotka, Madžarska z 9,7 odstotka im Slovaška z 10,5 odstotka. Kje na lestvici najdemo Slovenijo? Kot kaže raziskava za leto 2019, je hrup sosedov motil 14,5 odstotka Slovencev, kar je nekoliko pod povprečjem.
