
V snegu je zimska guma visoko superiorna nad letno. Foto: Vinko Kernc
Vsaj tista zima, ki velja za lastnike osebnih avtomobilov in tudi drugih motornih vozil na slovenskih cestah, je vedno točna in se začne 15. novembra, torej na današnji ponedeljek, in konča 15. marca prihodnje leto, kar bo torek. Toda prav je vedeti in upoštevati, da je zimska oprema po zakonu o pravilih cestnega prometa obvezna tudi "zunaj tega časa, če so na cesti zimske razmere". Zato najprej zapišimo, kaj šteje kot zimska oprema, in tudi, kdaj so po omenjenem zakonu na cesti zimske razmere.
Pri motornih vozilih, pri katerih največja dovoljena teža ne presega 3500 kilogramov, štejejo za zimsko opremo zimske pnevmatike na vseh kolesih ali pa poletne pnevmatike na vseh kolesih in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Glavni kanali pnevmatik, ki štejejo za zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj tri (3) milimetre. Če so globoki manj kot tri milimetre, jih zakon uvršča med poletne pnevmatike. Kako so označene zimske pnevmatike? Na boku morajo imeti proizvajalčevo oznako M+S ali M.S ali M&S. Zakon torej dopušča različne možnosti, a je je pametno oziroma smiselno upoštevati razlike med zimsko in letno pnevmatiko, o čemer pa malo kasneje.

Nemogoče krmiljenje in predolga zavorna pot z letnimi gumami v snegu vodita najmanj v zvito pločevino. Foto: Vinko Kernc
V Sloveniji poznamo tudi izjeme, in sicer na tako imenovanih priobalnih območjih (del slovenskega ozemlja, ki ga omejujejo obala Jadranskega morja, meja z Italijo in Hrvaško), kjer za zimsko opremo štejejo tudi letne pnevmatike z globino kanalov najmanj tri milimetre. Jasno - ko se s takšnim avtomobilom zapeljete izven tega območja oziroma cest, veljajo prej zapisana določila o zimski opremi.
Pomembno je tudi določilo o zimskih razmerah. Te so, kot pravi zakon, tedaj, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledena ploskev) ali poledenelo (poledica). To torej pomeni, da je zimska oprema nujna tudi zunaj časa, ki ga predpisuje zakon.
Praksa kaže, da se mnogi vozijo z zimskimi gumami celo leto, glede na zadnje zime pa bilo morda celo bolj varno voziti se celo leto z letnimi. Šele ko temperatura okolice pade pod sedem stopinj Celzija, se na suhi ali mokri cesti bolje izkažejo zimske gume. Letne postanejo takrat pretrde, zato postane njihov oprijem opazno slabši. Velja seveda tudi obratno: preskus je pokazal, da je pri zaviranju z začetnih 100 kilometrov na uro zavorna pot z zimsko gumo daljša za petino (konkretno za sedem metrov) od letne gume, kadar je zunanja temperatura višja od sedem stopinj Celzija.
Najprej "zločin", nato kazen
Seveda zakon predpisuje tudi kazni za nespoštovanje predpisanih določil. Globa 40 evrov bo doletela voznika, ki pozimi ali v zimskih razmerah vozila nima opremljenega s predpisano zimsko opremo. Kar 200 evrov visoka kazen utegne doleteti voznika, ki ne očisti (!) motornega vozila (sneg na strehi ipd.), 500 evrov pa bo plačal tisti, ki ravna v nasprotju z zakonom in zaradi tega ovira ali onemogoča promet drugih vozil.
Ko gre za suho ali mokro cesto, je zatorej pod to temperaturo z varnostnega stališča bolje avtomobil opremiti z zimskimi gumami. Še bolj pa to velja, ko zapade sneg, saj letne gume nimajo ustreznega profila, ki bo omogočal zadosten oprijem in hkrati odmetaval v profil nabran sneg med vrtenjem. V takšnem primeru ne govorimo več o za petino daljši zavorni poti z letno gumo, pač pa lahko tudi do dvakrat daljši zavorni poti. Do velikih težav pride tudi pri krmiljenju v ovinek, kjer letna guma v snegu praktično odpove.
V vrhu ista imena
Ker pomembnih informacij nikoli ni dovolj, na kratko ponovno povzemimo test zimskih pnevmatik, ki so ga opravili evropski avtomobilski klubi (zraven je bila tudi slovenska AMZ). Tokrat so ugotavljali, kako se v zimskih razmerah izkažejo pnevmatike dveh dimenzij – 195/65 R 15 T in 225/50 R 17V. V prvem primeru so preskusili 16, v drugem pa 18 zimskih pnevmatik. Dve tretjini pnevmatik v prvem razredu ni imelo večjih pomanjkljivosti. Izstopale so štiri pnevmatike, in sicer dunlop winter response 2, goodyear ultragrip 9+, michelin alpine 6 in vredestein wintrac. Najslabše (z oceno priporočljiva z omejitvami) se je na tem testu izkazala pnevmatika kumho wintercraft WP51. Bila je slaba na mokri in suhi cesti, bila pa je tudi najglasnejša.V drugem razredu so le tri dobile skupno oceno zelo priporočljivo, in sicer dunlop winter sport 5, michelin alpin 6 in goodyear ultragrip perfomance+. Z oceno »ni priporočljivo« sta bili ocenjeni dve pnevmatiki – goodride Z-507 zuper snow in linglong green-max winter UHP. Prva si je to mesto prislužila s tem, da se je daleč najslabše izkazala na ledu, zelo slabo tudi na suhi cesti, precej slabo ji je šlo na mokrem, poleg tega je imela veliko obrabo. Drugi je šlo zelo slabo na mokri cesti, pa tudi na suhi cesti ni bilo nič bolje.
Omenimo, da so v prvem razredu preskusili tudi Savino pnevmatiko eskimo HP2. Ocenili so jo dobro oziroma je dobila oceno »priporočljivo«. Tako so ocenili kar 13 pnevmatik. Pri Savini so pohvalili majhno porabo goriva, se je pa izkazala slabše na suhi in mokri cesti, za povrh je bila najglasnejša med vsemi.
Toda kot rečeno so zime zadnja leta pretežno tople in brez snega in s tega zornega kota je lahko menjava gum za zimske nesmiselna. Je pa res, da pri tem tvegate sitnosti, ki nastanejo pri nenadnem sneženju, saj je nameščanje verig vse prej kot preprosto opravilo.