Nemški Volkswagen (VW), po lanskih podatkih druga največja avtomobilska korporacija na obli, je v zadnjih petih, šestih letih precej v središču pozornosti. K temu je največ pripomogel kar sam. Dieselgate je postal nekakšna referenčna točka - tako v dobrem kot v slabem. Tokrat je precej na očeh v nekaterih državah srednje in vzhodne Evrope.
Avtomobilske industrije, tudi VW, ne mučijo zgolj težave z dobavo polprevodnikov, posledično daljšimi dobavnimi roki in višjimi cenami, pač pa je problematična tudi dobava baterij za električna baterijska vozila. Kje je težava? Velika večina izdelovalcev baterij zanje je v Aziji, marsikateri na Kitajskem. Ta skoraj narkomanska odvisnost je v nasprotju z načrti tako EU kot seveda evropskih (in tudi številnih drugih) avtomobilskih hiš. VW ima jasno in zelo ambiciozno strategijo na tem področju. Zato načrtuje gradnjo vsaj šestih tovarn baterij v Evropi oziroma v EU. Vsaj eno naj bi zgradili tudi v državah srednje/vzhodne Evrope. In ker je to velika investicija, predvsem pa gre za veliko novih delovnih mest, se je dirka začela.
Če drži tisto, kar se zdaj pojavlja v javnosti, so v ospredju štiri države tega območja: Češka, Poljska, Madžarska in Slovaška. Prav vse imajo ustrezne reference: v avtomobilskoprodukcijskem smislu že dolgo niso nepopisan list, ponujajo ustrezno delovno okolje in delovno silo, državne administracije so jim šle in jim gredo ustrežljivo naproti. Podrobnosti o tem, kako na široko jim v posameznih državah odpirajo vrata, kaj vse so pripravljeni ponuditi in kdo ima največ možnosti, v Wolfsburgu ne pojasnjujejo. Sporočajo le, da bo odločitev znana v prvi polovici prihodnjega leta. Toda čeprav tega ne obešajo na veliki zvon, je precej jasno, da bodo ob "ustreznem okolju, gospodarski kondiciji posamezne države, e-strategiji in morebitni pomoči" kot temeljnem pogoju za odločitev težo imele tudi politične reference in okoliščine. Ne bi bilo prvič in nepričakovano.
Pred dobrima dvema letoma je VW prav tako iskal državo oziroma prostor za novo tovarno. V igri so bile tudi nekatere članice EU (Bolgarija, Romunija) pa Srbija in Turčija. Zmagala je slednja. Vse je bilo dogovorjeno: kraj oziroma prostor, obseg investicije, število zaposlenih ipd. Nato je začel Erdogan svojo politično čistko. VW je nekaj časa okleval, nato pa se odločil, da tam ne bo gradil. Tudi tokrat ne bi smeli povsem zanemariti njegove (in seveda nemške) politične senzibilnosti. V vsaj dveh od držav, ki se potegujejo za njihovo tovarno baterij, je marsikaj v očitnem nasprotju s tistim, kar zagovarjata Nemčija in EU. Pa VW verjetno tudi.
