(TEST) Sveži oblikovalski veter: Novi yaris ni dolgočasen. In seveda je (tudi) hibriden

Pred leti so rekli - nič več dolgočasnih avtomobilov! S tem so priznali, da so bile dotlej toyote dolgočasne. Prostodušno, iskreno priznanje, redko v avtomobilski industriji. Novi yaris, ki ima na svojem kontu tudi naslov evropskega avtomobila leta 2021, ni dolgočasen. In seveda je (tudi) hibriden.

Svež oblikovalski veter oziroma slog, ki veje iz največje avtomobilske hiše na obli, je očiten in prepoznaven. Yaris v hibridni izvedbi, z najboljšim paketom opreme in v črno-rdeči kombinaciji (kar je gotovo pomembno), je skoraj paša za oči: nabuhli blatniki, ogromna in agresivna maska z dirkaškimi odprtinami za hlajenje, zadnji difuzor. Ostre karoserijske linije, skoraj takšne, kot jih že nekaj čas ponuja CH-R. Če so doslej yarisa kupovali, ker je bil zanesljiv, uporaben in (morda) hibriden, ga bodo (tudi) zaradi karoserijske obleke. Orjaški premik.

Notranjost je veliko bolj običajna, naj rečem klasična. K najbolj bogatemu opremskemu paketu spadata tudi oba prednja sedeža, ki ponujata prijazno oporo telesa, povrh sta vsaj delno oblečena v črno usnje (tokyo fusion se jim reče), obrobljeno z rdečim šivom. Lepo, dirkaško. Veliko je odlagalnih prostorov, so pa zvečinoma (pre)majhni. Na armaturi so ohranili prav toliko klasičnih gumbov, da jih ni preveč in ne premalo. Multimedija, ki čepi sredi armature, je toliko intuitivna, da ni prezapletena. Pametno. Ampak navigacijo je očitno treba dokupiti, čeprav opremski premiere?! Če je fino, ker yaris ni šel čez štiri metre, se to pozna v notranjosti, zlasti zadaj. Prostora za glave je dovolj, za kolena manj, tudi prtljažnik je v tej kategoriji. Vsega pač na moreš imeti. Trpi, vsaj nekoliko, tudi praktičnost oziroma uporabnost: prtljažni nakladalni rob je kar visok, ko so zadnji sedeži zloženi, je stopnica. Je pa zadnje okno kar veliko, preglednost nazaj je solidna, ne pa izjemna.

Ampak tisto, kar mora ali sme ugajati, so pogon, vožnja in posledično zmogljivosti. Lahko izbiraš med tremi voznimi programi, na elektriko gre - saj to bi že moralo biti znano -, ko je baterija dovolj polna, ko ni pospeševanja, ko ne gre tja čez 45 ali 50 kilometrov na uro. Urbano uporabno. Se pozna pri porabi, ki je več kot ugodna oziroma solidna, saj yaris je kilogramski lahkokategornik. Moči je precej, pravzaprav kar veliko, pospeševanje kar presenetljivo dinamično, avtocestne vožnje ne morejo biti problem, v mestu je na svojem. Veliko bolj kot prej ugaja tudi brezstopenjski samodejni menjalnik. Malo se še zaganja, ga tudi slišiš, a bistveno manj kot nekoč. Opazen napredek in sprememba.