(TEST) Avto presežnikov: iX predstavlja novo poglavje v zgodovini avtomobilske hiše BMW

Velik oziroma dolg, opazen, težak, nekako mogočen, bliskovit, tudi prostoren, pa seveda športni terenec. Nujna sta še dva oziroma trije pridevniki - električen, premijski in posledično z zelo zasoljeno ceno.

Bavarski BMW ima že kar nekaj izkušenj z električnimi baterijskimi avtomobili. Prvi (i3) se je rodil pred osmimi leti. Nova generacija z oznako iX naj bi navzven ponujala minimalističen design. Morda. Ampak maska, sicer še vedno v obliki ledvičk, je daleč od minimalizma. Velika oziroma visoka, to je tisti stilistični element, ki ga ne prezrejo niti povsem nezainteresirani. Deluje kot pri kakšnem rollsu, kar niti ne čudi, saj je RR v lastniškem objemu bavarske tovarne. Minimalizma ni niti v dimenzijah - če je pet centimetrov manj kot pet metrov dolžine minimalizem, potem naj bo. Še beseda ali dve o celotni zunanji podobi: morda je imel BMW pri krojenju zunanjosti svojih avtomobilov pred časom bolj posrečene rešitve kot zdaj. Ampak se ve, kako je s tem - o okusih naj sodi trg oziroma kupci.

Notranjost oziroma armatura je digitalni svet v malem, pravzaprav velikem. BMW vztraja pri dveh vodoravnih zaslonih na armaturi, večina, tudi del premijske konkurence, se je že preusmerila v njihovo navpično postavitev. Vsemu, kar avto ponuja, lahko ukazuješ na različne načine, tudi z okroglim gumbom na sredinski konzoli. Na voljo pa je zelo veliko. Zato se je treba poglobiti, gre za pravo študijo: multifunkcijski zaslon ima kar 34 digitalnih ikonic. In prav je, če si vsako ogledaš. Če si zapomniš tretjino oziroma tretjino tistega, kar je predstavljajo, je to zanesljivo dokaz dobrega spomina. Navodila so tako v tiskani (403 strani manjšega formata) kot seveda v digitalni obliki. Ni vprašanje, kaj vse je testni avto imel, pač pa, česa ne. Nabor dodatne (doplačljive) opreme je bil res dolg. Posledica? Cena se je napihnila za tretjino! Recimo: lahko si omisliš snemanje vožnje s kamerami naprej, nazaj, vstran. Lahko si dokupiš hi-fi zvočni sistem Bowers&Wilkins za 5064 evrov. Priporočam … Imaš lahko tudi samodejno čiščenje kamer in še in še. Hvalim nekaj, kar je treba pohvaliti: navodila so v slovenščini. In to v lepi, pravilni slovenščini, ne pa v kakšnem približnem Googlovem prevodu. A me muči vprašanje: ni vsega le preveč?!

Zdaj je že znano: baterija v dnu poveča težo, v tem primeru na "solidnih" 2585 kilogramov. Je pa sedenje tudi zadaj zelo prostorno in udobno, toda predvsem za dva. Prtljažnik je seveda volumensko razsežen, toda plitek, pa z ušesi za prtljago, kljukicami, podiranjem zadnjih sedežev ipd. Nazaj oziroma nazaj levo in desno se vidi slabo, kar ni nič novega.

Če zanemarim končno ceno, je najbolj presunljiv del tega avtomobila njegov pogon oziroma zmogljivosti. Tukaj pa res ni nobenega minimalizma: orjaški navor dveh elektromotorjev je na voljo takoj. Če hočeš in si tudi upaš pritisniti do konca, te potisne globoko v sedež. Kot bi sedel v dirkalnem bolidu. Zraven so dodali zvok, ki ni grmenje, pač pa elegantna, prefinjena zvočna kulisa. Končna hitrost seveda ni nekaj izjemnega, toda tistih 4,6 sekunde do magičnih 100 km/h ti omogoči izjemno suverenost. Zlahka se odpelješ izpred obličja tistih, ki hočejo po tej strani tekmovati z iX. Toda račun je nemudoma izstavljen - kilometrski doseg skopni prav tako hitro, kot tistih nekaj sekund pospeška. Polnjenje, doseg? Najhitreje se napolni na najdražji in s tem najmočnejši polnilni postaji. Je pa rekuperacija učinkovita in podaljšuje doseg. Ta nikoli ni presegel 430 kilometrov, kar je verjetno posledica zimskih voznih okoliščin. Sicer spodobno, toda daleč od tistega, kar obljublja tovarna.

Avto presežnikov, ni dvoma. S ceno vred.