Prodaja avtomobilov v EU: V jeklenem primežu epidemije

V letošnjem prvem trimesečju je šlo bolje le trem avtomobilskim tovarnam, med njimi je bil tudi nemški Porsche, kar dokazuje, da kriza ni enaka za vse.

Porsche

V vsej zgodovini Evropske unije oziroma vse od časa po drugi svetovni vojni se ni zgodilo, da bi bil posel z osebnimi avtomobili na stari celini tako globoko v minusu. To je po svoje razumljivo, kajti ni se še zgodilo, da bi se življenje v Evropi in tudi drugje tako na hitro in zelo ustavilo, kot se je v minulih tednih in mesecih. S tega zornega kota ni presenetljivo, da se je prodaja avtomobilov v EU v letošnjem prvem trimesečju zmanjšala za 25,6 odstotka, zgolj marca pa za katastrofalnih 55,1 odstotka. In vendarle: v letošnjih prvih treh mesecih so bolje prodajale le tri avtomobilske tovarne – Porsche, DS in Lexus.

V Litvi se je prodaja povečala za 5,2 odstotka, na Cipru pa za natančno pet odstotkov.

Slovenski posel z osebnimi avtomobili je bil tako marca kot v prvih treh mesecih zelo skromen, skoraj primerljiv s padci prodaje v treh z epidemijo koronavirusa najbolj prizadetih evropskih državah. Avtomobili zato ostajajo v skladiščih.

Tovarna

»Normalna« januar in februar

Letošnje prvo trimesečje torej ni moglo biti drugačno, kot je. Padci so nekaj skromnejši kot marca, kar je razumljivo, saj sta bila januar in februar skoraj »normalna«, katastrofa se je začela po prvem marčevskem tednu. Toda tudi tukaj so v ospredju z virusom najbolj prizadete evropske države, torej Italija, Francija in Španija, tesno za petami pa jim je Slovenija (minus 28,4 odstotka), kar je nekoliko težje razložljivo. Nemčiji je šlo precej bolje kot prej omenjenim največjim evropskim državam oziroma gospodarstvom, kar (morda) dokazuje korelacijo med učinkovitim bojem proti covidu-19 in prizadetostjo gospodarstva oziroma prodaje avtomobilov. Je pa zanimivo, da v letošnjem prvem trimesečju niso bili vsi trgi v rdečem. V Litvi se je prodaja povečala za 5,2 odstotka, na Cipru pa za natančno pet odstotkov. Toda to je zelo skromen obliž, kajti obe državi spadata med najmanjše trge znotraj sedemindvajseterice.

Slabo v Veliki Britaniji in tudi na Norveškem
Velika Britanija ni več članica EU, je pa bila še nedavno in tudi drugi največji trg skupnosti. Njena avtomobilska usoda je enaka evropski oziroma tisti v EU: marca se je posel z avtomobili zmanjšal za 44,4 odstotka, na trimesečni ravni pa za 31 odstotkov. Omenimo še Norveško, ki je pogosto za zgled pri poslu z električnimi baterijskimi vozili. Epidemija je marca prodajo zmanjšala za 32,2 odstotka, v treh mesecih za 15,9 odstotka. Pomeni, da je stanje primerljivo s tistim v drugih skandinavskih državah.

Premijske tovarne z manjšim padcem

Trimesečna podoba poslovanja avtomobilskih tovarn je – tako kot pri trgih – malenkost manj tragična, a kljub temu (znova) katastrofalna. Vendar to ne velja za vse, obstajajo tri izjeme: nemški Porsche, sicer v naročju koncerna Volkswagen, je to obdobje končal s kar 24,1-odstotno boljšo prodajo kot v enakem lanskem času. S tem dokazuje in potrjuje svojo trdoživost in verjetno dejstvo, da tudi v časih, kot so sedaj, želja po avtomobilskem prestižu ne zamre. Dobro je šlo tudi francoski znamki DS (PSA), saj je bil plus visok (31,4 odstotka), zadovoljni pa bi smeli biti še pri japonskem Lexusu (1,4 odstotka več), ki velja za premijski del japonske Toyote. Pri vseh drugih je bila prodajna krivulja upognjena močno navzdol. Še enkrat k premijskim znamkam: prej omenjena BMW in Mercedes-Benz pa Volvo, Lexus in morda še kateri so delili skupno usodo, toda nesporno je, da bil njihov trimesečni padec manj strm kot pri drugih – če pozabimo na pregovorno uspešni Porsche. Kriza torej ni za vse enaka.