Poslovni in s tem finančni rezultati avtomobilskih tovarn za leto, ki se izteka, še niso znani. Po vsej verjetnosti bodo za večino razmeroma ugodni in to kljub okoliščinam, ki jim niso izrazito v prid. Mogoče bi bilo sklepati, da bo tedaj, ko ne bo več težav, ki jih je v pretežni meri povzročila pandemija, stanje bistveno ugodnejše in prijaznejše. Vendar so avtomobilske hiše skeptične, nekatere črnoglede, kar morda najbolj velja prav za evropske. Njihova previdnost temelji na (vsaj) treh točkah:
Okolje in električni avtomobili: načrti Evropske unije na tem področju so znani - do leta 2030 naj bi se izpusti toplogrednih plinov in predvsem najbolj problematičnega CO2 znižali za nadaljnjih 55 odstotkov glede na leto 2021. Pet let kasneje naj bi pozvonil navček avtomobilskim klasikom, kajti tedaj naj bi prenehali izdelovati avtomobile, ki jih pogaja bodisi bencin bodisi dizel. Čeprav tovarne skoraj tekmujejo, katera bo datumsko bolj natančno in dokončno določila njihovo slovo oziroma dokončen prehod, postaja nedvoumno, da gre za revolucionaren prelom. Investicije v električne baterijske avtomobile (EBA), s katerimi naj bi bilo mogoče posledično ustreči vse ostrejšim okoljskim zahtevam, gredo v megalomanske milijarde. Precej v ozadju so opozorila, da EBA niso čarovnija, s katero bodo dokončno rešeni vsi problemi, a se izgubljajo v splošnem navdušenju nad "električarji". Če nič drugega, bodo povzročili tudi precejšnjo izgubo delovnih mest. In vsem je jasno, na katerih hrbtih se bo to najbolj poznalo in zlomilo.
Globalizacija: na dlani je, da je zašla v slepo ulico. To najbolj občuti prav Evropa, ta hip pri avtomobilih, a se bo kmalu poznalo še kje. Pomanjkanje vitalnih sestavnih delov, ki nastajajo v Aziji, je razgalilo zablodelost tega koncepta. Evropska avtomobilska industrija je že začela proces tovrstnega osamosvajanja. Toda znova so v igri veliki denarji in do večje neodvisnosti je še precej dolga pot. Morda s(m)o se iz tega kaj naučili.
Spremenjene navade: nedvomno je pandemija zlasti na evropskih tleh spremenila ali vsaj pospešila spremembo navad. Videti je, da avto ali vsaj lastništvo avtomobila ni več prioriteta, ki je staro celino obvladovala desetletja ali stoletje. Rojeva se vrsta drugačnih načinov uporabe/lastništva avtomobila. To je proces, ki bo še trajal, toda prav tukaj so avtomobilske tovarne najbolj na spolzkem in neznanem.
Je vse skupaj dovolj za črnoglednost? Vsekakor, toda z nekaj zadržanosti.
