Ljubomir Vranješ po še drugem porazu v finalnih bojih, proti Španiji in Norveški, seveda ni mogel biti zadovoljen. Njegova ekipa je bila blizu medalji, a je ostala brez nje. Tudi hud poraz proti Norveški v boju za tretje mesto boli. A vtis, ki ga je odnesel s svojega prvega velikega prvenstva, odkar je pred dobrim mesecem dni prevzel slovenske rokometaše, je dober.
Poskušal, a ni zaleglo
"Proti Norveški in še prej proti Španiji nismo imeli moči. Ko ni moči, je šibka tudi glava. Bili smo utrujeni, to je bilo videti na daleč. Kljub temu sem občasno lahko dal nekaj navodil, a vse ni zaleglo. Vedno hočem zmagati in ko se ponudi priložnost, kot se je nam na Švedskem, smo jo bili odločeni izkoristiti. A saj ste videli, da tega nismo mogli narediti," je bila prva ugotovitev Ljubomirja Vranješa po porazu z Norvežani.
Slovenski selektor zatem podrobno o razlogih ni razpredal. "Zakaj je do tega prišlo, bomo analizirali in pred naslednjimi izzivi popravili. Pa zopet, ko ugotovim, da smo osvojili četrto mesto, je to za našo ekipo velik rezultat. Zadnji dve tekmi tega ne moreta spremeniti. Če bi nam kdo pred prvenstvom ponudil polfinale, bi ga sprejeli z odprtima rokama. Četrto mesto ni medalja, a za nas je skoraj to. In to je šele začetek. Moramo ostati skupaj, trenirati, se spoznati in potem bomo videli, ali smo sposobni narediti še kaj več."
"Ko ni moči, je šibka tudi glava. Bili smo utrujeni, to je bilo videti na daleč"
Kaj sledi?
Tudi selektor je pripomogel k uspehu, v ekipo je vnesel predvsem veliko energije. Jo je mogoče zadržati daljše obdobje? "Začeli smo delati, analizirati razmere na igrišču in ob njem in sedaj moramo nadaljevati. Ekipa je ustvarila pozitivno energijo. Tako dolgo prvenstvo pa je utrujajoče, potem nas je še potrl poraz proti Špancem. Kljub temu je bilo lepo videti, kako so se igralci spodbujali, gradili ekipo. Ko smo še imeli moč, smo igrali res dobro obrambo. Na koncu ni bilo več moči niti za to. Podobno je bilo v napadu," razmišlja Vranješ, ki od prvega dne zelo dobro sodeluje s pomočnikom Urošem Zormanom: "Dobro funkcionirava, ne glede na to, da se do pred kratkim nisva niti poznala. Tudi midva bova morala nekatere stvari narediti še bolje. Sem prvi, ki je pripravljen priznati, ko greši."
Širiti nabor igralcev
Turnirski sistem je zahteven, Slovenija pa je igrala z dokaj omejenim naborom igralcev in ti so bili zato še bolj utrujeni. Bi bilo treba nabor razširiti? "Za to je treba imeti kvalitetne igralce. Imamo jih, a turnir sem odigral s tistimi, s katerimi smo se uvrstili v polfinale. Če ne bi tako vodil ekipe, se verjetno ne bi uvrstili tako visoko. Fantje potrebujejo tudi izkušnje. Navaditi se je treba na tako pomembne tekme. Upam, da prvi polfinale za nas ni bil zadnji. Vsi se učimo na napakah, tudi zato je potrebna podrobna analiza. A trenutno bi se najraje pogovarjal o tem, kaj je bilo na tem turnirju dobrega," je dejal Vranješ.
Med polfinalno tekmo in bojem za bronasto medaljo je bilo na voljo manj kot 24 ur časa. Obe ekipi sta imeli podobne razmere. "Res smo bili vsi na istem. Nobena ekipa ni pokazala lepega rokometa, na igrišču sta bili dve utrujeni ekipi. Tak način organizacije zagotovo ni zdrav. Tako še povečamo nevarnost poškodb, posebno na tako vrhunskem nivoju, kot se igra na evropskem prvenstvu, kjer nihče ne varčuje z energijo. Velika sreča je, da smo ostali zdravi, da se igralci lahko vrnejo v klube," dodaja Vranješ.
Odgovornost do klubov
Vsaj za Jureta Dolenca to ne velja povsem. Že v glavnem delu turnirja je igral z bolečinami v trebušni preponi, na tekmi s Španci je dobil še hud udarec v koleno in zdravstvena služba ga je komaj pripravila za tekmo za tretje mesto. Na njej je potem malo igral. "Moral sem ga odpočiti v prvem polčasu, da je lahko nastopil vsaj v nadaljevanju. Zdravnik je ocenil, da poškodba ne bo hujša, če bo igral. A kot selektor imam odgovornost do klubov, reprezentantov ne smemo do smrti izčrpati. Pred nami so tudi olimpijske kvalifikacije v aprilu. Tukaj smo za zmage, a ne za vsako ceno."
