Znanstveniki trdijo: Ta motnja spanja je lahko zgodnji znak demence in Parkinsonove bolezni, mnogi imajo s tem težave

Znanstveniki so razvili sistem umetne inteligence, ki analizira spanje. Z njim lahko zelo natančno napovejo razvoj demence in Parkinsonove bolezni celo desetletje pred prvimi simptomi.

Glavna fotografija članka:Znanstveniki trdijo: Ta motnja spanja je lahko zgodnji znak demence in Parkinsonove bolezni, mnogi imajo s tem težave
Profimedia
Datum 23. april 2026 18:40
Čas branja 2 min

Mnogi se sprašujejo, ali naše sanje skrivajo opozorila o prihodnjem zdravju. Nova raziskava prinaša pritrdilen odgovor. Znanstveniki so ustvarili algoritem umetne inteligence, ki uspešno prepozna zgodnje znake demence in Parkinsonove bolezni. Sistem analizira obnašanje ljudi med spanjem in lahko napove bolezen celo 10 do 15 let vnaprej, poroča Futura.

Raziskovalci so v središče pozornosti postavili motnjo obnašanja v fazi REM. Ljudje s to motnjo med spanjem fizično reagirajo na svoje sanje. Pogosto govorijo, kričijo, se trzajo ali izvajajo nenadne gibe. Zdravniki to motnjo pogosto spregledajo, čeprav predstavlja enega najzgodnejših pokazateljev nevrodegenerativnih bolezni. Strokovnjaki poudarjajo, da se ta težava pojavi veliko let pred razvojem Parkinsonove bolezni ali demence. Hitro prepoznavanje zato igra ključno vlogo.

»Kolikor mi je bolezen vzela, mi je tudi dala«

Umetna inteligenca opazi najmanjše premike

Kljub pomembnosti ta motnja pogosto ostane neopažena. Zdravniki jo sicer diagnosticirajo z nočnim testiranjem v laboratorijih za spanje, a mnogi primeri vseeno ostanejo skriti. Številni bolniki nimajo močno izraženih epizod, temveč le blage in kratkotrajne gibe. Ljudje teh premikov skoraj ne opazijo. Raziskovalci so zato razvili sistem umetne inteligence, ki natančno analizira videoposnetke spanja. Algoritam spremlja vsako najmanjšo spremembo v gibanju telesa. Sistem oceni pogostost in intenzivnost gibov, hitrost premikanja okončin ter razmerje med aktivnim in mirnim stanjem.

Po tem življenjskem obdobju se začnejo težave: Če bi vedeli, kaj ta hrana počne telesu, je ne bi pojedli

S takšno kombinacijo računalnik prepozna vzorce, ki jih človeško oko zgreši. Med testiranjem na več kot 170 posameznikih je algoritam dosegel skoraj 92-odstotno natančnost. Pri tem je odkril tudi primere, ki so jih strokovnjaki predhodno spregledali.

Dragocen čas za upočasnitev bolezni

To odkritje prinaša ogromen potencial za prihodnost medicine. Zdravniki zdaj lahko odkrijejo bolezen v fazi, ko bolnik še nima vidnih simptomov. Tako pridobijo desetletje ali celo več časa, da spremljajo bolnike in pravočasno upočasnijo razvoj bolezni. V nevrologiji takšen časovni okvir predstavlja izjemno vrednost. Večina drugih pokazateljev bolezni se namreč pojavi šele takrat, ko so možgani že močno poškodovani. Raziskovalci o prihodnosti pravijo: "Pametne kamere in nosljive naprave bodo omogočile, da bo spremljanje spanja postalo povsem običajen del skrbi za zdravje."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Kdo je bil najboljši predsednik slovenske vlade?
Lojze Peterle.
2%
7 glasov
Janez Drnovšek.
47%
176 glasov
Andrej Bajuk.
1%
3 glasov
Anton Rop.
1%
2 glasov
Janez Janša.
16%
60 glasov
Borut Pahor.
2%
7 glasov
Alenka Bratušek.
1%
3 glasov
Miro Cerar.
1%
3 glasov
Marjan Šarec.
1%
5 glasov
Robert Golob.
20%
76 glasov
Nihče od naštetih.
5%
17 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
3%
12 glasov
Skupaj glasov: 371