Nekdanja predstavnica za odnose z javnostmi je s svojim zapisom na družbenih omrežjih sprožila burne odzive. Nina Orel je v osebni, mestoma provokativni objavi spregovorila o samskosti, notranji svobodi in svojem odnosu do partnerskih zvez, pri čemer ni skoparila z ostrimi ocenami.
V zapisu, ki je hitro zaokrožil med uporabniki spleta, poudarja, da je v življenju dosegla točko, ko ne čuti več potrebe po potrditvi s strani moških ali po čustveni in telesni odvisnosti. Kot pravi, jo takšna drža navdaja z občutkom miru, moči in svobode. Svoj trenutni življenjski slog opisuje kot zavestno odločitev za samostojnost, pri čemer se po lastnih besedah počuti "bližje nuni kot sorodni duši".
Od piarja do notranje rasti
Nina Orel v spominu nekaterih ostaja kot nekdanja PR svetovalka Janeza Janše, medtem pa se že vrsto let posveča delu na področju notranje rasti, odnosa ženske do sebe, kompleksnih vezi odrasle hčerke z materjo in drugih perečih in tabuiziranih tem glede medčloveških odnosov, o katerih izvaja tudi delavnice, predavanja in individualna svetovanja. Kot diplomirana komunikologinja, ki od nekdaj čuti strast do psihoanalize, je kot prva uvedla v slovenski prostor termin tako imenovane “čustvene lakote po materi” ameriške psihoterapevtke dr. Kelly McDaniel, po njeni zaslugi je založba Mladinska knjiga prevedla njeno knjigo “Hrepenenje po mami” v slovenščino in jo obenem imenovala za slovensko ambasadorko čustvene lakote po materi. Danes organizira tudi intenzivne, individualne programe prepoznavanja odvisnosti od toksičnih odnosov z osebami z narcistično motnjo, individualne programe za odrasle hčerke, ki si želijo ozavestiti in odpraviti posledice problematičnega odnosa z mamo, in individualne treninge pozitivne samopodobe za najstnice mamic-soodvisnic v toksičnih odnosih.
Ob tem razkriva, da je trenutno vpeta v več projektov, prosti čas pa namenja urejanju doma, športu, naravi in druženju s svojo bližnjo družbo. To obdobje označuje kot rezultat dolgoletnega notranjega procesa – "težko prigarano, a sladko-spokojno pozicijo", ki jo dojema kot osebno zmago.
Največ pozornosti pa je pritegnil njen pogled na partnerske odnose. Orel je zapisala, da je po njenem prepričanju "vsaka vezana ženska v neki točki prodala dušo hudiču", sicer naj v razmerju ne bi mogla obstati. Izjava je sprožila številne odzive, saj neposredno izziva ustaljene predstave o partnerstvu in vlogi žensk v njem.
V nadaljevanju je izpostavila tudi napetosti med samskimi in vezanimi ženskami. Po njenem mnenju so neodvisne in samouresničene posameznice pogosto tarča prikrite kritike ali celo pasivne agresije, ki se lahko kaže skozi navidezno prijaznost. Takšnim odnosom se, kot poudarja, ne namerava več prilagajati.
Dotaknila se je tudi lastne drugačnosti in občutka, da je bila zaradi svoje nevrodivergentnosti pogosto na robu družbenih pričakovanj. Prav ta izkušnja naj bi jo oblikovala v smeri, kjer samostojnost razume kot temeljno vrednoto – skoraj kot osebno osvoboditev.
Svojo objavo je zaključila z nagovorom ženskam, ki so se kljub strahovom odločile za pot samostojnosti. Njeno sporočilo je jasno: odločitev zase ni poraz, temveč začetek novega, boljšega obdobja.
