"Živel sem v mestu, ki je razpadalo pred mojimi očmi"

Saša Britovšek Saša Britovšek
10.02.2018 06:28
Ljubezenska zgodba o ljudeh in njihovem mestu.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
EnaBanda
Marko Kumer
Nina Cijan
»Živel sem v mestu, ki je razpadalo pred mojimi očmi. Čudil sem se, zakaj ljudje ne reagirajo, so sprijaznjeni s situacijo, so apatični, zakopani v svoje težave in skrbi. Okoli nas pa se je pogrezalo mesto, sušila so se drevesa, pokali so zidovi šole, v katero smo hodili. Svet, v katerem smo živeli, se je dobesedno pogrezal v jezero, mi pa kot da smo bili odmaknjeni od te realnosti. Čutil sem željo in potrebo govoriti o tem,«
»S filmom smo želeli predvsem dati glas tistim, ki živijo v tem stigmatiziranem mestu in katerih zgodbe, polne volje do življenje, ambicij in sanj, bi sicer ostale neslišane. In ne nazadnje je film opozorilo ignoranci: odgovornost je vselej v ljudeh; velikokrat tudi v tistih, ki na dogajanje v Mestu svetlobe zgolj gledajo z varne daljave.«
Goran
Krmac
Janezom Dovčem, Boštjanom Gombačem,
Eduardom Raonom
Dunyo Tinauer
»Glasbeni kolega Goran Krmac je spisal krasno glasbo, ki filmu dobesedno daje tok. Z veseljem sem sprejela njegovo povabilo in bila sem v velikem pričakovanju, kako bo vse skupaj izpadlo, saj sem namreč glasbo v kombinaciji s svojim glasom v filmu slišala prvič. Ko smo snemali moj vokal, smo to namreč počeli brez glasbe, tako da sem na premieri doživela kar dve premieri hkrati, filmsko in glasbeno,«
Članek je bil objavljen v reviji STOP.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta