Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Premalo glasov je po vetu v državnem svetu sredi oktobra letos v parlamentu zbral predlog pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča spremembe zakona o kazenskem postopku (ZKP). Podpreti bi ga moralo 46 poslancev, pa ga je zgolj 35. Klemenčič je sicer takoj po fiasku v parlamentu dejal, da se bo še naprej zavzemal za spremembe ZKP. In držal je besedo. Kajti pravosodno ministrstvo je že poslalo poslanskim skupinam osnutek novega predloga. Tega naj bi sicer v parlamentarno proceduro vložile prav poslanske skupine, ne pa vlada. Ali bo tokrat zakon dobil koalicijsko podporo, za zdaj ni znano.
O tem, kaj prinaša novi predlog zakona, uradno poslanci ne govorijo. Neuradno pa smo izvedeli, da je v predlogu ostala večina sprememb, s katerimi so se poslanci v prejšnjem postopku strinjali. Spremembe v predlogu pa naj bi bile na področjih, zaradi katerih so poslanci odtegnili podporo zakonu. Tako naj bi bilo umaknjeno dopolnilo Nsi o podaljšanem roku za vložitev izrednih pravnih sredstev na sodne postopke iz polpretekle zgodovine, zaradi česar je proti zakonu glasovala poslanska skupina SD. Popravki pa so tudi na idejo o okrnitvi sodne preiskave in možnosti policijsko-tožilskega zaslišanja, ki so bili v času sprejemanja prvega predloga novele ZKP najbolj kritizirani. Tako naj bi bila v novi predlog zapisana dodatna varovalka: v primeru, da osumljencu grozi pet ali več let zapora, bi bilo mogoče takšno zaslišanje pred policijo opraviti le v navzočnosti odvetnika. Če je kazen nižja, bi obveljalo že predlagano: če se osumljeni odpove odvetniku, mora policija zaslišanje zvočno in slikovno posneti.
Klemenčič sicer ves čas svojega ministrovanja poudarja, da je Slovenija ena redkih držav, ki še niso odpravile sodne preiskave, ter da imamo enega najpočasnejših in najmanj učinkovitih sodnih postopkov, zato je potreben reforme.
