Marsikatera nosečnica od kake starejše sorodnice še vedno sliši dobronamerno pripombo "zdaj pa moraš jesti za dva". In če je nekoč veljalo, da "za dva" pomeni večjo količino hrane, je sodobna znanost to trditev že zdavnaj reinterpretirala. "'Jesti za dva' moramo razumeti v smislu, da naj nosečnica pazi, kako se prehranjuje, ker mora misliti na svoje zdravje in hkrati na zdrav razvoj otroka, h kateremu lahko s svojo prehrano in življenjskim slogom precej prispeva," razloži Barbara Ozbič Kirijakopulos, klinična dietetičarka in IBCLC-svetovalka za laktacijo in dojenje iz Centra za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. Kaj in koliko naj torej nosečnica jé, da bo svojemu otroku zagotovila kar najboljše predispozicije za vse življenje?
Možno prehransko programiranje
Bodoča mati in tudi oče morata po besedah Barbare Ozbič Kirijakopulos že pred načrtovanim spočetjem razmišljati o uravnoteženi prehrani in se odreči škodljivim substancam, torej alkoholu, nikotinu in vsem drugim drogam. Tako pri moškem kot pri ženski prehrana vpliva tudi na kakovost spolnih celic, ne glede na to, ali nastajajo sproti (moške spolne celice) ali so nastale že v embrionalni fazi razvoja in jih ženske vse življenje nosijo s seboj. "Za otrokov razvoj je ključnih prvih tisoč dni, ki pa jih začnemo šteti že približno dva do tri mesece pred spočetjem. Sem sodi še devet mesecev oziroma približno 270 dni nosečnosti in čas do otrokovega drugega rojstnega dne. V tem obdobju je pri otroku možno doseči tako imenovano prehransko programiranje, kar pomeni, da lahko z uravnoteženo prehrano zmanjšamo verjetnost tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni kasneje v življenju. Mednje sodijo sladkorna bolezen, hipertenzija, povišan holesterol, rak in druge," razlaga sogovornica.
Za uravnoteženo prehrano nosečnice so pomembna živila iz vseh skupin hranil, iz katerih pridobimo energijo in beljakovine, potrebne za rast celic. Makrohranila, ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe ter mikrohranila, med katera sodijo vitamini in minerali ter elementi v sledovih, naj izvirajo iz zelenjave, polnovrednih žit in izdelkov iz njih, torej kruha, kosmičev, testenin, nemastnega mesa, perutnine in rib, oreščkov, jajc, mleka in mlečnih izdelkov ter stročnic, med katerimi so pri nas najbolj uveljavljene fižol, grah, leča in čičerka. Vnos hranil naj bo enakomerno razporejen čez ves dan, normalno pa je, da nosečnica pogosteje občuti lakoto, ker telo skrbi za plod in potrebuje več energije, pojasnjuje Barbara Ozbič Kirijakopulos.
Priporočljiva folna kislina in vitamin D
Načeloma dobi nosečnica vsa potrebna hranila iz živil, meni Barbara Ozbič Kirijakopulos, če se le drži načel uravnotežene prehrane. Vegetarijanski oziroma veganski način prehranjevanja po mnenju stroke v tem obdobju ni primeren, ker telo iz rastlin dobi premalo beljakovin oziroma njihova biološka razpoložljivost ni primerljiva z beljakovinami živalskega izvora. "Pri veganskem načinu prehranjevanja se pojavi pomanjkanje vitamina B12, ki ga vegani sicer nadomeščajo z dodatki v obliki kapsul, tablet, z injekcijami ali z živili rastlinskega izvora, vendar absorpcija rastlinskega vitamina B12 ni primerljiva z vitaminom B12 iz živalskih virov," razlaga sogovornica. Nekoliko boljši se ji zdi vegetarijanski način prehranjevanja, ki vsebuje vsaj jajca, mleko in mlečne izdelke, pri nekaterih posameznikih tudi ribe. Vsekakor vsako odmikanje od uravnoteženega načina prehranjevanja in eksperimentiranje z modnimi prehranskimi trendi v času nosečnosti in dojenja ni priporočljivo. Kot prehranski dodatek se v nosečnosti priporoča vnos folne kisline, omega-3- in omega-6-maščobnih kislin ter zadovoljiv vnos vitamina D. "Najnovejše raziskave so namreč pokazale, da pozimi ne moremo dobiti dovolj vitamina D po naravni poti, ker sonce pada pod neustreznim kotom in sončni žarki niso dovolj močni," sklene sogovornica.
Zakaj je folna kislina tako pomembna
Folna kislina oziroma vitamin B9 je pomemben za zapiranje živčne cevi, tako imenovane spine bifide, kar se pri plodu zgodi v prvih štirih tednih po spočetju. Folna kislina je potrebna tudi za normalno delovanje imunskega sistema, sintezo aminokislin, delitev celic in še kaj. Priporočen dnevni vnos za nosečnico je 400 μg. Dobri viri so zelena zelenjava (špinača, brokoli, zelena solata), stročnice (čičerka, črn fižol, soja, leča), polnovredna žita in izdelki iz njih, pomaranče, mleko in mlečni izdelki, jajca, rdeča paprika, mandlji. "Ker pa ženska pogosto v prvih štirih tednih še ne ve, da je noseča, se priporoča uživanje folne kisline že v obdobju načrtovanja nosečnosti, približno tri do štiri mesece pred zanositvijo," svetuje Barbara Ozbič Kirijakopulos.
Hrana mora biti toplotno obdelana
"Pomembnejše kot vprašanje, kaj nosečnica lahko uživa, pa je vprašanje, čemu naj se izogiba," poudarja sogovornica. "Nosečnica je namreč bolj dovzetna za okužbe z bakterijami, ki se lahko pojavijo v hrani, denimo listerijo, salmonelo ali bakterijo kampilobakter. Zato mora biti vsa hrana, ki jo zaužijejo, primerno toplotno obdelana, vsaj pri temperaturi od 63 do 68 stopinj Celzija, perutnina nad 75, piščančje prsi pa nad 80 stopinj Celzija. Pozorna mora biti tudi pri živilih, pečenih na žaru, ker središčna temperatura ne doseže vedno priporočene vrednosti," opozarja strokovnjakinja. Okužba z bakterijami lahko namreč pri nosečnici povzroči hujše zdravstvene težave, okužba z listerijo denimo tudi spontani splav. "Industrijsko pripravljena hrana je manj problematična, ker je toplotno obdelana zaradi zagotavljanja nepokvarljivosti, bolj pozorni moramo biti pri domačih izdelkih," dodaja sogovornica.
Seznam odsvetovanih oziroma prepovedanih živil
• izdelki, ki vsebujejo surova jajca: domača majoneza, solatni prelivi, tiramisu, šodo
• surovo ali premalo toplotno obdelano meso in mesni izdelki: tatarski biftek, pršut, karpačo, "rare" pečeno meso, meso iz tunjke in podobno
• neprekuhano mleko in izdelki iz njega, denimo kislo mleko
• mehki siri in siri s plesnijo, kakršni so brie, gorgonzola, rocquefort, tudi siri iz domačih sirarn, kjer mleka pred predelavo toplotno ne obdelajo, temveč uporabijo surovo
• slabo oprana zelenjava in sadje ter predpripravljeni izdelki, ki dalj časa stojijo (na primer predpripravljene solate in solatni bari, pakirane solate, pakirano narezano sadje)
Prav tako naj bi se nosečnica izogibala preveč oziroma vsakodnevnim prigrizkom, bodisi sladkim bodisi slanim, pretiranim količinam kave, vsekakor pa alkoholu in nikotinu. "Alkohol iz materine krvi prehaja v plod in kasneje tudi v mleko. Varne uporabe alkohola v nosečnosti in v času dojenja ni," opozarja Barbara Ozbič Kirijakopulos. Med ribami, ki naj bi jih nosečnica uživala vsaj dvakrat na teden, ker vsebujejo esencialne maščobne kisline in vitamin D, naj raje izbira manjše, z začetka prehranske verige, denimo sardele, skuše, slanike ali postrvi. Večje ribe, kot so mečarica, morski pes, velik tun, namreč lahko vsebujejo težke kovine.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
