Vlada v Pomurju: Regija priložnosti, ki čaka na ustrezno infrastrukturo

Vlada pod vodstvom Janeza Janše je obisk Pomurja začela z delovnim posvetom v Dvorcu Rakičan, nakar so se predsednik vlade in ministri podali v različne konce regije, kjer so se seznanili s potrebami in dosežki v lokalnih okoljih. Obiskali so tudi številna uspešna pomurska podjetja. Vlada je Pomurje obiskala v času, ko je gospodarski preboj regije nekoliko upočasnila epidemija covida-19. Pri tem so bila nosilec razvoja inovativna zasebna podjetja v različnih panogah, prav tako je v regiji več primerov uspešnih tujih investicij, na podlagi katerih je Pomurje začelo zmanjševati razvojni zaostanek za osrednjo Slovenijo.

Sklepni del vladnega obiska je bila javna tribuna o razvoju regije v Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi. Tam je novi predsednik Razvojnega sveta pomurske regije Tadej Ružič, sicer izvršni direktor Medicopa, vladi sporočil, da je Pomurje regija priložnosti. "Trendi so pozitivni, regijsko gospodarstvo je v zadnjih petih letih povečalo izvoz za 40 odstotkov, dodana vrednost je zrasla za 92 odstotkov."

Uspešna podjetja v regiji po njegovih besedah ponujajo priložnosti za domače kadre, v zadnjem času pa zaposlujejo tudi vedno več ljudi, ki prihajajo v Pomurje na delo iz drugih regij. Na regijski ravni je tako že pripravljenih 40 projektov v skupni vrednosti več kot 200 milijonov evrov. "V naslednjem obdobju bomo skušali izkoristiti vsa razpoložljiva sredstva državne pomoči," pravi Ružič. K temu doda, da se prav tako želijo znebiti stereotipa, da je Pomurje regija, ki pričakuje, da bo nekdo drug poskrbel za njen razvoj. Vladi je prenesel tudi pričakovanja pomurskega gospodarstva, da bo pospešila investicije v infrastrukturo.

Padla zadnja ovira za obvoznico

V tem pogledu je za hitrejši razvoj regije izjemnega pomena tudi ureditev cestne infrastrukture. Eden od projektov, ki jih regija že dolgo pričakuje, je gradnja murskosoboške vzhodne obvoznice. Župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek je tako po srečanju z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem sporočil, da so uspešno zaključili dolga usklajevanja glede gradnje zadrževalnika v Sebeborcih.

Ta projekt bo omogočil tudi začetek gradnje vzhodne obvoznice, ki je pomembna predvsem zaradi boljše povezave industrijske cone z avtocesto in za razbremenitev prometa v središču regijske prestolnice. Tako je Jevšek z ministrom za okolje Andrejem Vizjakom in županom sosednje občine Moravske Toplice Alojzom Glavačem podpisal sporazum o sofinanciranju gradnje zadrževalnika.

Gradnja obvoznice skupaj z zadrževalnikom bo murskosoboško občino stala 1,5 milijona evrov, preostanek sredstev v 25-milijonskem projektu bo zagotovila država. Kot pravi Jevšek, bi bilo lahko gradbeno dovoljenje izdano že v v letu 2022, konec tega leta pa bi se lahko že začela tudi gradnja. Občina pripravlja še projekt gradnje zahodne obvoznice, kjer pa so naleteli na težavo: del predvidene trase namreč poteka preko kmetijskega zemljišča, zato so že sprožili postopek spremembe občinskega prostorskega načrta.

Privilegirani projekti obmejnih območij

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je ob robu obiska podjetja Murexin v Puconcih izrazil prepričanje, da je vlada s pravočasnimi ukrepi v času epidemije rešila večino podjetij in delovnih mest: "Po dveh letih krize imamo rekordno rast izvoza in rekordno gospodarsko rast, ki znaša več kot 6,5 odstotka. Verjamem, da bomo na teh temeljih skupaj z evropskimi sredstvi, ki jih bo za več kot deset milijard evrov, vzpostavili pogoje, da se bo podjetniški sektor lahko še bolj razvijal. Danes se mešajo karte za leto 2030, zato je pomembno, v kaj bomo vlagali. V večini podjetij, v katerih gledajo dovolj daleč v prihodnost, to tudi razumejo."

To po njegovih besedah odraža tudi izbor podjetij, ki jih je obiskala vlada. Poleg Murexina je sam obiskal še podjetja Murales, Roto in Codex. Vladni predstavniki so med drugim obiskali še družbe Rosenbauer, Babič, Carthago, Friško, Cana Royal Water, Paradajz, Ocean Orchids, Arcont, Medicop in Virs.

Predsednik vlade Janez Janša pa je obiskal skupini Panvita in Mol Slovenija. Po Počivalškovih besedah bo vlada pri projektih privilegirala obmejna problemska območja, tako da bodo projekti s teh območij dobili dodatno število točk. To pomeni, da bi v primeru prijave dveh enakovrednih projektov, od katerih bi bil eden iz osrednje Slovenije in drugi z obmejnega problemskega območja, imel prednost zadnji. V zvezi s tem se je Počivalšek v Kobilju udeležil omizja z župani in podjetniki.

Dodatna sredstva za kmetijstvo

Z večjimi težavami se v zadnjih letih sooča kmetijstvo, ena najpomembnejših panog v regiji. Poleg neugodnih vremenskih razmer, kjer predvsem pogosta suša izpostavlja potrebo po gradnji novih namakalnih sistemov, so majhni kmetje soočeni predvsem z globalnimi gibanji, ki se odražajo v pogostih nihanjih odkupnih cen pridelkov in živali.

Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek je tako v Murski Soboti povedal, da želijo spoznati razmere v kmetijstvu v regiji predvsem v luči priprave strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027, ki je v zaključni fazi javne razprave. "Ta regija je ena ključnih, kar se tiče pridelave hrane v Sloveniji, še posebej pri sadju, zelenjavi in žitih. Zato je izjemno pomembna za bodoči razvoj samooskrbe v Sloveniji," pravi Podgoršek, ki napoveduje, da si bodo zato tudi v naslednjem programskem obdobju prizadevali za nekatere ključne investicije, kot so vlaganje v namakalne sisteme, izvedba komasacij in razvoj družinskih kmetij.

Kot smo že poročali, kmetje v okviru priprave strateškega načrta zahtevajo dodatnih 380 milijonov evrov, kar bi po njihovem mnenju omogočilo konkurenčnost slovenskega kmetijstva v prihodnosti. "Vsak dodaten evro v kmetijstvu bo naložen v trajnostno preskrbo s hrano v Sloveniji, zato tudi sam spodbujam razpravo na vladni ravni, da skušamo še pred oddajo strateškega načrta na Evropsko komisijo poiskati dodatna finančna sredstva," je še povedal Podgoršek. Ob tem sicer doda, da je o dejanskem znesku dodatnih sredstev še preuranjeno govoriti.