Najsrečnejša, najbolj zelena in edina država z negativnim ogljičnim odtisom na svetu, zaradi neumornega sajenja dreves, se nahaja na 38.394 kvadratnih kilometrih površine. Kraljevina Butan s samo 800.000 prebivalci, večinoma budisti, je zares edinstvena država.
V Butanu lahko na vsakem koraku naletite na zanimive stvari, ki osupnejo, zmedejo ali presenetijo prebivalce iz drugih delov sveta. Eden od njih je dejstvo, da v Butanu ne koljejo živali. V pretežno vegetarijanski in veganski skupnosti ni ubijanja živali. Meso pride v mesnice iz Indije, kjer opravijo krvavo delo.
Poleg politike prepovedi ubijanja živali je prepovedano tudi sekanje dreves brez posebnega dovoljenja, krivolovci pa lahko končajo tudi v zaporu. V to kategorijo spada tudi ribolov v rekah in jezerih brez dovoljenj, piše portal Punkufer.
Obiskovalce Butana utegne presenetiti tudi pravilo treznega torka, dneva v tednu, ko ni dovoljeno piti alkohola. Takrat ga ne sme točiti noben bar. Večina se drži pravil, a če ste zelo "žejni", boste našli kraje, kjer ga točijo na črno. V takih kavarnah postrežejo alkohol v kavnih skodelicah. Če mislite, da lahko ob pijači še enega prižgete, potem se motite. V Butanu namreč kajenje velja za greh, tobak pa za rastlino, ki raste iz krvi demonov. Od leta 2010 sta proizvodnja in prodaja tobačnih izdelkov prepovedana, zato jih zagrizeni kadilci tihotapijo iz Indije.
Zaradi pandemije so sicer ukrepe nekoliko omilili, saj so tihotapci cigaret v državo prinesli tudi koronavirus, zato jih je v zadnjem času mogoče legalno kupiti v specializiranih trgovinah.
Čeprav bi morda mislili, da so prebivalci ene najsrečnejših držav na svetu zelo trezni ljudje, to ne drži. Butan ima najvišjo stopnjo porabe alkohola na prebivalca v Južni Aziji. V državi je več kot pet tisoč barov, približno 700 pa se jih nahaja v glavnem mestu Thimphu. Od vina do viskija je proizvodnja alkoholnih pijač v Butanu dobro razvita, piše Punkufer.
Butan je eden redkih krajev na svetu, kjer obstaja poliandrija, ki ženskam omogoča, da imajo več mož. Čeprav ta praksa ni več tako razširjena kot v preteklosti, še vedno vztraja v odročnih delih države, predvsem zato, da bi moški lahko pomagali družini na izoliranih območjih in da bi otrokom zagotovili dediščino v obliki čred in pašnikov. Pri poliandriji vse ostane v družini.
