Uživa(j)mo v tem, kar delamo

Celjska skupina Gramofon je s singlom in videom Osvobojen napovedala izid dolgometražnega izdelka. Basist Grega Sevnik, bobnar Sergej Steblovnik, kitarist in pevec Bojan Stopar so preizkušena imena s scene, igrajo rokenrol drvečih ritmov, prepletenih z ostrimi kitarskimi zvoki. Pogovor je tekel s Steblovnikom.

Še imate doma gramofon?
"Ja. Spravljenega nekje v omari, čeprav sem še zmeraj ponosen lastnik kakšnega metra in pol dobro ohranjenih vinilk. V glavnem slovenske in jugo scene iz sedemdesetih in osemdesetih, danes verjetno že raritet. Prve plate Bijelega dugmeta, Buldožerjev, Pankrtov, Ekatarine Velike, Električnega orgazma, Azre, celotne predvojne diskografije Discipline kičme …, ni da ni."

Kako se je glasba spremenila od takrat, ko so bile vinilke edini zakon?
"Cede je kot medij razredčil kvaliteto glasbe. Na vinilko si spravil okoli 45 minut glasbe, kar je po ne samo mojem mnenju optimalno trajanje kvalitetnega albuma, na cede pa si lahko zgostil do 80 minut, kar je bil ekvivalent dvojnemu albumu, ki so ga tudi največji izdali le, ko so imeli res kaj krepkega povedati. Založbe so seveda zahtevale, da se ta kapaciteta zapolni, saj je predvajalnik lepo odčital trajanje in kupci so morali imeti občutek, da so za svoj denar dobili največ. Rezultat je bil velik procent glasbe, ki je bila tam le kot mašilo. Zato se je spremenil tudi način poslušanja. Prej si pustil celo stran plošče, da je odigrala svoje, na cedeju pa lahko z daljincem preskakuješ komade, tako da večina ljudi niti ne preposluša celotnega albuma. Vse je bolj instant."

Člani Gramofona ste bili v Res Nulliusu, Strelnikoffu in Polski malci. Kaj je bilo tisto, kar so te skupine imele, zdaj pa tega v muziki ni več?
"Lasten izraz, zvok. Ne bom rekel, da tega ni več, je pa ga težje najti. Vse, kar danes lahko slišiš - tako je tudi v tujini in ne samo pri nas - zveni v najboljšem primeru bolj ali manj znano iz preteklih časov. V slabem pa seveda kot kopija nečesa z aktualnih lestvic. Ta lastni zvok je bil takrat v veliki meri posledica neinformiranosti, informacije o dogajanju na tuji sceni so bile težje dostopne, ni bilo youtuba, torrentov in podobnega, internet je bil še v razvoju oziroma so zanj vedeli le 'posvečeni'. Dobra glasba je bila redka, težko dostopna dobrina in vase smo vsrkali vse, žanri niso bili pomembni, domišljija je pomagala, da smo to predelali v samosvojo mešanico in rezultat je bil zato tudi dokaj originalen. Smo imeli pa tudi večji trg, na Hrvaškem ali v Srbiji ni bil noben problem igrati. Motivacija je tako bila večja."

Kaj sporočati zdaj ljudem?
"Kar ti pač leži na duši. Že če se trudiš delati glasbo in besedila po svojih najboljših močeh, ne da bi zraven kalkuliral, je to dovolj veliko sporočilo. Na nas je, da uživamo v tem, kar delamo, to je v bistvu pot k sreči. Srečen si, ko se dobro počutiš."

Praznih vsebin je veliko in osvoboditev je tisto, po čemer še vedno hrepenimo, pojete.
"Seveda, to so naša opažanja. Veseli nas, da ste jih opazili."

Še kaj?
"Niti ne!"