Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah kolegij Evropske komisije (EK) kljub nekaterim drugačnim napovedim in informacijam v sredo ni obravnaval slovenskega pisma v povezavi s tožbo proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama. V ponedeljek, 18. junija se namreč izteče trimesečni rok, v katerem ima EK ima čas za odziv, v katerem lahko sama sproži postopek proti Hrvaški, zgolj poda mnenje o primeru ali pa ne stori ničesar. Ker bo naslednji kolegije EK naslednjo sredo odgovora tudi ni pričakovati, čeprav bi ga teoretično lahko sporočili pisno.
Po naših virih je razlog, zakaj se vprašanja odgovora Sloveniji ni uvrstilo na dnevni red kolegija EK v teh treh mesecih, izrazito politične narave. Gre enostavno za odraz uspešnega hrvaškega lobiranja pri političnem vrhu EK, ki pripada Evropski ljudski stranki (EPP). Pravni argumenti pa so, kot je že pred letom dni potrdila pravna služba EK, na strani Sloveniji. Direktor njene pravne službe je lani julija izrazil mnenje, da se hrvaška pristopna pogodba eksplicitno sklicuje na arbitražni postopek pri reševanju mejnega spora. Razsodba arbitražnega sodišča, ki je Hrvaška ne spoštuje, je po mnenju pravne službe EK torej del evropskega prava
RTV Slovenija je poročala, da naj bi politični vrh EK preprečil obravnavo mnenja svoje pravne službe, še več, prizadevali naj bi si celo, da bi mejni spor med Slovenijo in Hrvaško razglasili za dvostransko vprašanje. Za to si ves čas prizadeva hrvaška diplomacija in verjetno ni presenečenje, da se je v sredo v Bruslju mudila hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, ki je po srečanju s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom dejala, da ta kljub pravnim dejstvom, politično ni opredeljen glede vprašanja arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško.
Na vladi (ne)dogajanja na kolegiju EK ne želijo komentirati, čakajo namreč na uraden potek roka za odgovor komisije. Če se EK ne bo odzvala v ponedeljek, lahko Slovenija že v torek vloži proti Hrvaški po 259. členu Pogodbe o delovanju EU na Sodišču EU v Luksemburgu. Na podlagi soglasne podpore parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, ko so se v začetku marca vse politične stranke v državnem zboru strinjale, da Slovenija uresničevanje arbitražne razsodbe uveljavlja po sodni poti, je vlada sprejela sklep, da bo slovenska vlada, četudi bo opravljala tekoče posle, vložila ustrezna pravna sredstva pred Sodiščem EU v Luksemburgu. Glede na politično igro EK bi bilo po mnenju naših virov najbolj primerno, da Slovenija ne odlaša z vložitvijo tožbe.
