Mehke brisače, gladka posteljnina in drugi sodobni hišni tekstil pod blagovno znamko Bear Dream, ki bi jo lahko prevedli kot medvedje sanje ali speči medo, so produkti podjetja BD Group s Teharij pri Celju. Rastoče podjetje izdeluje zlasti promocijske brisače za naročnike - večje firme po svetu in doma. Med njihovimi odjemalci so na primer Coca-Cola, Unior Zreče, Ljubljanske mlekarne, Rio Mare, Jub, Mercedes, Audi, BMW. Posel teče pretežno preko agentov, distributerjev oziroma preprodajalcev, ki Bear Dreamov tekstil ponujajo končnim kupcem, tudi takšnim, ki brisače, kuhinjske krpe in drugo prodajajo naprej pod svojo blagovno znamko. BD Group izdelke na trgu promovira kot slovenske. Je namreč eden redkih osamelcev, ki so preživeli propad slovenske tekstilne industrije. Proizvodnja tekstilnih izdelkov, natančneje šivanje in tisk, teče v Sloveniji, v poslovni coni na Teharjah. Tam sta tudi razstavni prostor in prodajalna, maloprodajo imajo še v središču Maribora. Poslovni rezultati se izboljšujejo, podjetje je imelo lani skoraj štiri milijone evrov prihodkov, kar je za skoraj dvainpolkrat več kot denimo leta 2013. Lani je v primerjavi z letom 2013 več kot podvojilo tudi dobiček (dobrih 117.000 evrov), kažeta bazi finančnih podatkov Ajpes in Gvin.
Minimalne plače in cilji s predilnico
Direktor BD Group, katerega lastništvo si delijo Nina Malec, Barbara Felzer in Švicar Walter Jürg Siegrist, je Aljoš Malec. Zaposlenih je okoli 30 ljudi, šivilje so ženske, v tisku delajo pretežno moški. Na vrhuncu sezone, od aprila do konca avgusta in v decembru, proizvodnja poteka dvo- ali troizmensko. Ob našem obisku ni bilo videti, da bi razmere bile slabe. Šiviljski stroji so hitro, enakomerno drdrali, ženske so bile koncentrirane, resne. V glavnem delajo po naročilu, "kupec pošlje (foto)dizajn ali logotip, ki ga obdelamo in natisnemo na frotir ali drugi material", je opisala Petra Kovačič. "Imamo dve vrsti tiska: z reaktivnimi barvili, ki so vodotopna, a po obdelavi obstojna, in disperzijskimi barvili. Barvila na material ne vplivajo, saj ostane enako mehek, in koži ne škodijo," zagotavlja Kovačičeva.
Direktor dodaja, da je bilo pred desetimi, dvajsetimi leti, ko so se v Sloveniji pojavili azijski veletrgovci, nemogoče konkurirati, zato je domača tekstilna industrija po njegovem propadla. Nesposobnosti menedžerjev in njihovega preferiranja lastnih interesov ni omenil, čeprav se ve, da je tudi to prispevalo k propadu panoge. Danes vidi slovensko konkurenčno prednost v znanju, kakovosti dela in izdelka. "Urejen dom in osemurni spanec v kakovostni posteljnini omogočata dobro delo in ustvarjalnost," je še poudaril.
BD Group letno proda več kot milijon brisač. Cilji podjetja so ambicioznejši. "Želimo se širiti, poznati globino o tem, kako je bil barvan in tkan bombaž. Ker panoga ni tako profitabilna, pri bankah pa posluha ni, bomo za nove investicije (predilni stroj) poskušali pritegniti zelo verjetno tujega investitorja," je razgrnil načrte. "Zdaj konkuriramo Portugalski in Turčiji, radi bi dosegli nivo Nemčije. Ljudem lahko ponudimo le delo, ki pa ni več vrednota, saj opažam, da so ljudje raje brezposelni, in pošteno plačilo." In koliko to pošteno plačilo znaša? Šivilje BD Group prejemajo nekoliko več, kot je minimalna plača, navaja direktor, a omenja znesek nad 800 evrov. "Tudi študentov za zlaganje brisač za štiri evre na uro ne dobimo," se čudi Aljoš Malec.

Štirimilijonski dolg, nakup stavbe, brez denarja
Čudenja vredna pa je tudi preteklost podjetja. Neke vrste predhodnik BD Group je Marines, veletrgovec z majicami, ki je januarja 2014 na predlog finančne uprave šel v stečaj in zapustil skoraj štiri milijone evrov dolgov. Vendar posel ni povsem zamrl. Nekoliko drugačen se nadaljuje v družbi BD Group, ki je bila ustanovljena že ob obstoju Marinesa, januarja 2013, kot naslednik podjetja B-Pro. Malec vzporednice med družbama odločno zanika in izpostavlja, da "BD Group ni naslednik veleprodajalca Marinesa, ampak je proizvajalec, uvoz, distribucija in veleprodaja pa niso isto kot proizvodnja in tisk".
A dejstvo je, da gre za tekstilni posel, šivanje in tisk blaga potekata s strojem in v stavbi nekdanjega Marinesa, ki jo BD Group najema, julija pa jo je kupil na javni dražbi v stečaju. Upnica NLB je že rekla da, čeprav je v stečaju nasedla z dvema milijonoma, in če bo s prodajo soglašalo še sodišče, bo BD Group hišo dobil za milijon evrov. Čakanje z nakupom se je splačalo, cena se je po več neuspešnih prodajah prepolovila. Ocenjena tržna vrednost nepremičnine na Teharjah, stavbe, velike skoraj 3000 kvadratnih metrov, in 5800 kvadratnih metrov zemljišča, je namreč dva milijona evrov. Vendar Malec zanika, da bi špekulirali in čakali na padec cene, "problem je bil denar", zato objekta niso kupili prej. A financiranja za nakup nepremičnine tudi zdaj še nimajo dokončno urejenega, prizna direktor, vir bo "bančni kredit, odprodaja lastniškega deleža ali vstop vlagatelja, ki je na to pripravljen in se z njim že dogovarjamo", je pojasnil.

Dokumenti insolventnega postopka Marinesa in podatki Ajpesa razkrivajo še več zanimivosti. Aljoš Malec, direktor BD Group, je bil v Marinesu na ključni poziciji, solastnik in direktor je bil do sredine oktobra 2013, torej skoraj do stečaja. Ko je poslovanje že močno škripalo, je krmilo prevzel Srb Slavko Bjelić. Malec je svoj delež Marinesa preko posrednika Bjeliću prodal za neverjetno nizek znesek, za drobiž oziroma zgolj sto evrov. "Podjetje ni bilo vredno nič, bilo je nelikvidno, negativno, blokirano in na ta način sem se znebil nekaj odgovornosti," pravi, da v tem ne vidi nič spornega. "Možnih načinov je več, jaz sem se odločil za takšnega."
Spretna praksa je šla še dlje. V Srbijo so izginile tudi polmilijonske zaloge blaga in vsa poslovna dokumentacija Marinesa, poroča stečajni upravitelj Marinesa Branko Mavrič. Lastnik Bjelić je poniknil, na pošto se ne odziva. Malec se spominja, da "so dokumentacijo prišli naložit" in odpeljali s tovornjakom, kaj se je dogajalo naprej, ne ve. A se mu tudi to ni zdelo sumljivo, o njegovi morebitni sokrivdi ali neodgovornosti pa zanj ni dileme.
Je pa na sporne manevre posumil upravitelj Mavrič. Zato je Bjelića kazensko ovadil, očita mu oškodovanje upnikov. Na vprašanje, ali je prodaja Marinesove nepremičnine sploh zakonita in ali bi direktor BD Group in nekdanji direktor, solastnik Malec lahko bil ožje povezana oseba s stečajnikom in torej iz stečaja ne bi mogel kupovati premoženja Marinesa, Mavrič odgovarja: "Prodajo sem naredil s pravno osebo BD Group, ne z Aljošem Malcem, ki pa mi je podpisal tudi listino, da ni povezana oseba." Vse je po črki zakona, zatrjuje. "Jaz sem čist, delam pošteno in vse, kar je možno," je prepričeval Branko Mavrič. Kaj so preiskovalci v dveh letih in pol potegnili iz kazenske ovadbe, mu ni znano. Neuradno pa smo izvedeli, da preiskava še ni končana.
Izvor in kakovost bombaža
Egiptovskega bombaža, ki naj bi poleg ameriškega veljal za najboljšega, BD Group ne kupuje, prav tako ne kitajskega ali indijskega. Nabavljajo ga pri dobaviteljih v Bolgariji, Turčiji in Makedoniji. Ker želijo, da izdelek nosi evropsko poreklo. Kakšna je bila pot blaga in kako, s koliko kemikalijami, je bil vzgojen bombaž, jim ni znano. "Žal še nismo tako daleč," priznava direktor Aljoš Malec. Veriga je dolga: prodajalci izdelkov-prodajalci blaga-predilci-gojitelji bombaža. "Kaj je zadaj, kdo je nabiral bombaž, ne vem. Če je egiptovski bombaž še vedno najboljši, tudi ne vem. Ampak saj tudi pri kruhu ne vemo, kakšna pšenica je uporabljena. Ali so najboljše adidaske res le Adidasove? Po moji oceni ne," meni.