Trocki izza Leninove sence

Največji Jud po Kristusu" je bil naslov predavanja zgodovinarja Boris Hajdinjaka, direktorja javnega zavoda Center za judovsko kulturno dediščino Sinagoga v Mariboru, te dni v okviru prireditev ob stoti obletnici oktobrske revolucije. Boris Hajdinjak je seveda predaval o enem najvidnejših ruskih revolucionarjev, in med njimi intelektualno najmočnejšem, Levu Trockem, katerega vloga v svetovni zgodovini morda krivično ostaja v senci Lenina. Osrednji prostor sinagoge je bil tako poln poslušalcev, da so morali prinesti dodatne stole. "Za naslov sem namenoma izbral citat tedanjega neuradnega ameriškega veleposlanika v Petrogradu Raymonda Robinsa," je uvodoma pojasnil Hajdinjak. Trockega so v Rusiji revolucionarji slavili kot junaka, kot svetega Jurija, ki ubije zmaja, kakor so ga tudi prikazali na propagandnem plakatu. Drugi so ga imeli za izprijenega sovražnika miru in svobode. Na karikaturah so mu risali kljukasti, menda judovski nos, ki pa ga ni imel. Lev Trocki, je povedal Hajdinjak, je leta 1922 izpolnil vprašalnik o sebi: "Ni tajil, da je Jud. Za poklic je francosko napisal pisatelj in dodal, da ima visoko izobrazbo, čeprav je formalno ni imel. Zamolčal je, da je v partijo vstopil šele prav oktobra 1917."

Trocki in trockisti

"Biografije o njem so pisali sami trockisti. Trocki je pri petdesetih letih napisal avtobiografijo Moje življenje. Izdali so mu jo leta 1929 v Berlinu, že v izgnanstvu. Prva biografija nekoga, ki ni bil trockist, se je pojavila komaj leta 2009 v Londonu izpod peresa Roberta Servica. V slovenščini imamo prevedeni dve deli Trockega: Literaturo in revolucijo (prevod leta 1972) ter Kosovsko vprašanje (prevod iz leta 1989)."
Hajdinjak je opisal težke razmere v carski Rusiji: "Leta 1897 je bilo v 125-milijonski Rusiji 77,5 odstotka kmetov, ki so formalno ukinitev tlačanstva doživeli šele leta 1861." 5,2 milijona ruskih Judov je pretežno živelo v tako imenovani črti naselitve, od Litve do Črnega morja. "Bili so v večini naseljeni v mestih na tej črti. A Lev Trocki se je v Janovski, današnji ukrajinski Bereslavki, kot Lev Davidovič Bronštejn rodil 7. novembra 1879 premožnemu kmetu Davidu Leonijeviču Bronštejnu, ki sploh ni bil pismen, in njegovi soprogi Ani Lvovni, ki pa je bila pismena. Še več, izkazovala je veliko afiniteto do književnosti." Judi so doživljali diskriminacijo in pogrome, sploh po atentatu na carja Aleksandra III. 1881. Glavna atentatorka, anarhistka, je bila judovskega rodu. Leta 1882 so majski zakoni Judom prepovedovali kupovati ali najemati nepremičnine zunaj mest, 1887. so za vpis Judov na šole uvedli numerus clausus. "To je mnoge Jude gnalo v ortodoksijo in tradicionalnost, druge spet v kozmopolitstvo in modernost. Do 1914. se jih je dva milijona izselilo, največ v ZDA."

Nemška realka in usodna ženska

Mladi Bronštejn se je v Odesi vpisal na nemško realko, kjer se je učil latinsko, starogrško, nemško in francosko. "Zadnji letnik šole gre delat v ladjedelnico v Nikolajevo, kjer je bilo kar deset tisoč delavcev. Kot se rado zgodi, sreča usodno žensko Aleksandro Sokolajevsko, ki postane njegova prva žena, on pa zavoljo nje marksist. Ustanovita Južnorusko delavsko zvezo." Seveda ga je caristični režim vtaknil v ječo, v kateri je prebil čas v letih 1898 do 1900. Tam je spoznal ječarja Trockega in po njem si je nadel svoj slavni vzdevek. Po izkušnji Sibirije je Trocki leta 1902 emigriral v London. "V tem času sta se spoznala z Leninom in nista mogla skrivati navdušenja drug nad drugim. Kasneje je seveda Lenin Trockega imenoval za Judeža." Drugo ženo je Trocki srečal v Münchnu, živel pa je večinoma v Parizu. Ko je leta 1905 slišal za prvo rusko revolucijo, se je vrnil v St. Petersburg, se včlanil v sovjet in mu celo kratek čas predsedoval. Ko ga znova primejo, proces proti sebi sprevrže v politični šov. Dobil je štiri leta Sibirije, toda uspelo mu je pobegniti.

Vojna napoved vojni

Znajde se na Dunaju, kjer ustanovi časnik Pravdo. Hajdinjak pomenljivo pove, da so leta 1913 na Dunaju tedaj živeli Trocki, Stalin, Hitler in Tito: "Vendar ni dokazov, da bi se kdaj vsi srečali." Trocki je rad šahiral v Cafe Centralu na Dunaju. Bil je tudi dopisnik iz balkanskih vojn. Srbi ga zavoljo kritike njihovega odnosa do Albancev izženejo.

Krvavo zatrt Kronštadtski upor

Hajdinjak pove, da je bil Trocki morda najbolj priljubljena figura ruske revolucije pri zahodnjakih. Toda Trocki leta 1921 s silo zatre Kronštadtski upor mornarjev, ki je potekal pod geslom Vso oblast sovjetom, nič oblasti partiji. Boljševiki zaradi posledic prve svetovne vojne in revolucije uvedejo tudi vojni komunizem. Z juga so jemali hrano kmetom in že tedaj jih je okoli pet milijonov umrlo od lakote. Trocki postane iniciator Nove ekonomske politike, ki ublaži težave. No, po Leninovi smrti se je na vrh oblasti prebil Stalin. Trocki je kmalu moral v izgnanstvo. Leta 1940 ga je sovjetski agent s cepinom v glavo ubil v Mehiki.
Na vprašanje iz publike, ali bi bilo kaj drugače, če bi Lenina nasledil Trocki, je Hajdinjak rekel: "Ne ukvarjam se s tem, kaj bi bilo, ker je že preveč dela s tem, kaj je bilo!" Zavrnil je tudi čudenje, zakaj je toliko Judov sodelovalo v revoluciji: "Res so bili v povprečju bolj izobraženi, a v poprečju tudi bolj zatirani od Rusov. Znan je izrek: Revolucije začnejo trockiji, zanjo pa plačajo bronštejni."
Hajdinjak je predavanje o Trockem sinoči delno ponovil študentom na mariborski Filozofski fakulteti.