Začetek leta je prinesel nove prehranske smernice za Američane za obdobje 2025–2030, ki so v strokovni in laični javnosti dvignile nemalo prahu. Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za drastične spremembe in vizualni preobrat, strokovnjaki poudarjajo, da gre v resnici bolj za komunikacijski zasuk kot za revolucijo v znanosti o prehrani. Ključne točke novih priporočil se vrtijo okoli rehabilitacije maščob, strogega omejevanja sladkorja in povečanega vnosa beljakovin.
Nove smernice končno pokopavajo dolgoletno dogmo o dietah z nizko vsebnostjo maščob. Polnomastni mlečni izdelki so znova dobrodošli, pod pogojem, da ne vsebujejo dodanega sladkorja. Izkazalo se je namreč, da so "lahke" oziroma "light" različice pogosto polne sladkorjev in aditivov, kar telesu škodi bolj kot naravna maščoba. Maslo in živalske maščobe niso več demonizirane, temveč dovoljene v zmernih količinah, medtem ko je ultra predelana hrana jasno odsvetovana.
Vendar pa eno živilo ostaja na prestolu, nedotaknjeno od vseh modnih muh in sprememb. Status oljčnega olja ostaja neomajen. Strokovnjaki ga še vedno priporočajo kot osnovno maščobo za pripravo hrane in začinjanje, saj gre za stabilen, minimalno predelan vir zdravih maščob.
Primerjava z materinim mlekom
Posebno zanimiv vidik je izpostavila priznana nutricionistka Olja Martinić, ki je nove smernice podrobno analizirala. Poudarila je, da oljčno olje ni le zdravo zaradi vsebnosti mononenasičenih maščobnih kislin, temveč ima edinstveno lastnost, ki jo pogosto spregledamo. "Oljčno olje je izjemno lahko prebavljivo – ima indeks prebavljivosti, ki je primerljiv z materinim mlekom," je pojasnila strokovnjakinja. Poleg tega je bogato z antioksidanti in spojinami, kot je oleuropein, ki deluje protimikrobno in blagodejno vpliva na prebavni sistem.
Kljub hvalospevom pa nutricionistka opozarja na zmernost. Oljčno olje ima visoko energijsko vrednost, zato hrana v njem ne sme "plavati". Idealna uporaba je zmerno doziranje ali pršenje, saj lahko tudi najbolj zdrava maščoba v prevelikih količinah postane kalorijski problem.
Beljakovine in pasti za zdravje
Druga velika sprememba v smernicah je povečan vnos beljakovin, ki se s priporočenih 1,2 grama na kilogram telesne teže pomika proti 1,6 grama. Razlog za to tiči v sodobnem življenjskem slogu, kjer prevladujejo ogljikovi hidrati, kar zlasti pri starejši populaciji vodi v izgubo mišične mase. Vendar pa Martinićeva opozarja, da te smernice niso univerzalne. "Osebe s kroničnimi boleznimi, težavami z ledvicami ali visokim pritiskom ne smejo slepo slediti tem navodilom brez posveta z zdravnikom," poudarja.
