Ko govorimo o dejavnikih tveganja za pljučnega raka, najprej pomislimo na cigarete. A nova dolgoročna študija prinaša nove ugotovitve, in sicer, da imajo ljudje, ki redno uživajo velike količine predelane hrane, znatno večje tveganje za razvoj raka na pljučih, tudi če niso kadilci.
Kot je pokazala raziskava, 12 odstotkov obolelih za rakom na pljučih ni nikoli držalo cigarete v roki, število nekadilcev z rakom na pljučih pa še narašča. Čeprav uživanje tobaka ostaja največji dejavnik tveganja, se zdi, da obstajajo tudi drugi dejavniki, ki doslej niso bili v središču znanstvene pozornosti.
Visok vnos industrijsko predelanih izdelkov s številnimi dodatki, aromami in konzervansi, kot so brezalkoholne pijače, mesni izdelki, pripravljena hrana, prigrizki, instant izdelki in pakiran bel kruh, lahko prispeva k številnim kroničnim boleznim, kot so debelost, bolezni srca in ožilja ter rak. Ta hrana namreč povzroča nalaganje maščobe okoli notranjih organov. Do zdaj pa ni bilo jasno, ali lahko uživanje tovrstne hrane poveča tudi tveganje za razvoj pljučnega raka.
Zato se je kitajsko-ameriška raziskovalna skupina odločila preveriti, ali večje uživanje predelane hrane povečuje tveganje za dva glavna tipa pljučnega raka.
Kaj je pokazala raziskava
V raziskavo je bilo vključenih 101.732 odraslih oseb, ki so na začetku raziskave izpolnile obsežen vprašalnik o svojih življenjskih navadah ter potrjen vprašalnik o pogostosti uživanja hrane. Ugotovili so, da so v povprečju zaužili 2,8 porcij predelane hrane na dan, najpogosteje mesne izdelke, gazirane pijače in bel kruh.
Po 12,2 letih spremljanja so rezultati pokazali, da ta vrsta hrane poveča tveganje za pljučnega raka za kar 41 odstotkov. Te povezave so ostale stabilne tudi po obsežnih dodatnih analizah, glede na starost, spol, status kajenja in indeks telesne mase.
"Uživanje ultra-predelane hrane bi lahko bilo podcenjen dejavnik tveganja za pljučnega raka, ne glede na klasične vzroke, kot je kajenje. To je posebej pomembno, saj ultra-predelana hrana v svetu predstavlja do 60 odstotkov dnevnega vnosa energije," opozarjajo znanstveniki.
Dodajajo, da tovrstna hrana pogosto vsebuje problematične dodatke, velike količine sladkorja, soli, nasičenih maščob, hkrati pa ima nizko hranilno vrednost. Povzroča lahko kronično vnetje, poruši črevesno mikrobioto in vsebuje škodljive snovi, ki nastanejo med industrijsko predelavo ter lahko delujejo rakotvorno. Sumijo tudi, da določene sestavine embalaže dodatno povečujejo tveganje za nastanek raka.
