Naravnost neverjetno se zdi, da je le tri ure vožnje (dobrih 260 kilometrov) iz Maribora oziroma 140 kilometrov iz Ljubljane najti kilometre peščenih plaž s tisoči školjk in rakcev. Otoško mesto na morju, Gradež (Grado), ima vse to in še več. V Tržaškem zalivu, sredi Gradeške lagune, ima to malo mesto oziroma istoimenska občina več kot milijon turističnih prenočitev letno. Ogromen kamp, zlasti pa hoteli in apartmajski bloki v središču mesta, ki je polno gostilnic in trgovin, so dokaz, da se tukaj res živi od turizma.
Najpomembnejše letovišče cesarstva
Do prihoda Hunov leta 452 je bil današnji Gradež le starorimsko pristanišče veliko pomembnejšega Ogleja (Aquileie), rimske naselbine, ki je nastala leta 181 pred našim štetjem ob starem toku reke Nadiže. Zaradi strateške lege se je pospešeno razvijal in postal eno največjih mest v rimskem imperiju. Ko so Oglej zavzeli in porušili Huni, se je prebivalstvo zateklo na slabih deset kilometrov oddaljeni otok Gradež, ki je bil s kopnim povezan z nasipom. Ko so nato sem prenesli še sedež oglejske cerkve, je njegov ugled še narasel. Oglejski škofje so tu zgradili čudovito cerkev, baziliko svete Evfemije, v kateri še danes lahko občudujemo čudovit talni mozaik. Nato je zanimanje za Gradež upadlo, ko so leta 1451 sedež patriarhata preselili v Benetke. To otoško mestece je znova zaslovelo po Avstro-Ogrski konec 19. stoletja s prvim kopališčem in klimatskim zdraviliščem. Leta 1892 ga je namreč cesar Franc Jožef označil za najpomembnejše obmorsko letovišče cesarstva.
Spomladi ali jeseni
V poletni sezoni, ko so kapacitete še bolj zapolnjene kot ob našem prvomajskem obisku, je najbrž celo preveč obljudena turistična točka, zato kot najprimernejši čas za obisk priporočajo prav pomlad ali jesen, ko je bolj mirno. Na stotine stojal za senčnike, ki v vrstah čakajo na množico obiskovalcev, takrat bolj kot ne sameva, zato se je mogoče bolj v miru prepustiti poležavanju. Na zahodni strani mestna, nekoliko krajša plaža, čez nasip na jugu pa več kot tri kilometre dolga peščena plaža, za katero je treba v sezoni plačati vstopnino, sicer ne bosta ravno navdušili plavanja željnih. Zato pa toliko bolj najmlajše, ki v plitvini najdejo množico idej za igro, ali sprehajalce. Na obeh plažah so igrala za otroke in gostilnice, kjer je pijača celo bolj poceni kot v središču mesta.
Na severni strani se v naselje zajeda morski kanal, kar pomeni, da je središče dostopno tudi za morjeplovce. Ob obrežje so privezane številne ribiške ladje, saj je ribolov še zmeraj pomembna dejavnost. Osrčje starega Gradeža zaznamujejo majhne, ozke ulice s podhodi, majhnimi trgi in zanimivimi hiškami. V središču tega dela je cerkev svete Evfemije z značilnimi talnimi mozaiki. Od tod se nato širijo novejše ulice, polne trgovin in gostilnic, ki pridejo na svoj račun zlasti zvečer.
Rimski forum
V Gradežu bodo na svoj račun prišli tudi kolesarji. Na poteh po laguni ni pravzaprav nobene vzpetine, kolesarske poti so lepo urejene in označene. Ena od njih vodi do Ogleja, ki je bil nekoč eno največjih in najbogatejših rimskih mest. Ko je bil tam sedež oglejskega patriarhata, je bil pomemben tudi za Slovence, saj so bili patriarhi lastniki velikega dela današnjega slovenskega etničnega ozemlja in so močno vplivali na zgodovino Slovencev. V mestu so na ogled ostanki rimskega foruma, ki je pod zaščito Unesca, najdbe rimskih stanovanjskih objektov z ohranjenimi mozaiki. Največja znamenitost je bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata zaradi veličastnega talnega mozaika, najobsežnejšega še ohranjenega v zahodnem svetu. V cerkvi sta vredni ogleda kripta fresk in kripta izkopov. Splača se povzpeti še na stolp oziroma zvonik za razgled po okolici.
