Ta peklenski dvig minimalne plače

Predlog ministrice za delo, da se letošnja raven minimalne plače dvigne za 4,7 odstotka, seveda spet buri duhove. Tako v koaliciji (ministrica za finance na eni in Karl Erjavec na drugi strani) kot med sindikalisti in delodajalci. Nekaterim je dvig premajhen, drugim previsok, tretjim povsem odveč. Iz tega pa spet sledijo stare debate, da bo minimalna plača ugonobila slovenska podjetja, da to sploh ne zmanjšuje revščine in tako naprej.
Nič od navedenega seveda ni res. Ni empiričnega dokaza, ne pri nas in ne v tujini, da dvigovanje minimalne plače zmanjšuje zaposlenost ali potiska podjetja v stečaj. Tiste analize, ki to trdijo za denimo 23-odstotni dvig minimalne plače v letu 2010, preprosto ne upoštevajo globoke krize iz tistega obdobja in da je do zmanjševanja zaposlenosti prvenstveno prišlo zaradi padca agregatnega povpraševanja, ne pa dviga minimalne plače. Denimo, praktično celotno zmanjšanje zaposlenosti v tekstilni industriji v letu 2010 (2700 zaposlenih) je mogoče pripisati stečaju Mure konec avgusta 2009, ko naj bi bilo izgubilo službe 2635 ljudi, kar pa se je statistično pokazalo šele v letu 2010. Podobno je bilo v gradbeništvu, kjer je leta 2010 izginilo 8300 delovnih mest, vendar predvsem zaradi pospešenega propada gradbenih podjetij zaradi zmanjšanja povpraševanja po gradbenih delih, ne pa zaradi dviga minimalne plače.
Tudi lanski dvig minimalne plače za 2 odstotka ni imel nikakršnega negativnega učinka na zaposlenost, saj slednja zaradi visoke konjunkture trendno narašča. Zdajšnji predlog dviga minimalne plače za 4,7 odstotka je sicer bistveno večji, vendar ne pozabite, da so se v prejšnjem letu plače v zasebnem sektorju povečale za 4 odstotke.