Kar 291 vrst gob, od užitnih do strupenih, so minulo soboto pri restavraciji Pomaranča na desnem bregu Drave na Ptuju postavili na ogled člani Gobarskega društva Ptuj. Manjkala seveda ni niti odlična gobova juha z ajdovimi žganci. "Za dobro juho mora biti čim več različnih gob. Tudi sama sem najbolj vesela ob pogledu na svojo košaro, ko v njej naštejem veliko različnih gob. Seveda ne smejo manjkati gobani, golobice, lisičke, cigančki, črne trobente. Vse mogoče. Potem je okus najboljši," o skrivnosti odlične gobove juhe pravi predsednica društva Alenka Plohl Podgorelec.
Po besedah enega od 100 aktivnih članov društva, Ivana Kekca iz Nove vasi pri Ptuju, je bilo letos vreme z obilico vlage v kombinaciji s toplimi nočmi gobarjem naklonjeno. Kekec, ki gobe nabira že od malih nog, društvu pa se je priključil ob ustanovitvi leta 2009, se največkrat poda v gozdove v okolici Polenšaka, Zgornjega Velovleka, včasih Kicarja, pogosto tudi v Savce. "Gobe večinoma pojemo kar doma, najraje pražene z jajci, nekaj pa jih tudi vložimo. Na vrsto se ne oziram toliko, izbiram tudi pogojno užitne, ki jih je pač potrebno vreti vsaj deset minut, nato pa moraš vodo odliti," nam je zaupal Kekec, ki je sicer opravil izpit iz prepoznave 240 vrst gob.

Največje obilje ponuja jesen

Ptujski gobarski praznik, tokrat je bil že deveti po vrsti, je po besedah Alenke Plohl Podgorelec tudi sicer v prvi vrsti namenjen izobraževanju. Številni ljubitelji gob so tako lahko minulo soboto dobili odgovore strokovnjakov na mnoga vprašanja, ki se jim porajajo, člani društva pa so obiskovalce opozarjali tudi na obnašanje v gozdu in na to, da je treba gobe nabirati v zračno embalažo ter jih grobo očistiti že v gozdu. In ne nazadnje, da jih sme posameznik nabrati le dva kilograma.
V Sloveniji v različnih letnih časih raste okrog 3000 različnih vrst gob, največ jih ponuja prav jesen. Po besedah predsednice društva jih je od tega kulinarično zanimivih okoli 500. In čeprav ljudje še vedno v največji meri nabirajo gobane in lisičke, večina članov društva dovolj dobro za nabiranje pozna deset do petnajst vrst. "K temu največ pripomore prav obiskovanje razstav, predavanja in ekskurzije. Velikokrat gremo tudi skupaj v naravo in se pogovarjamo. Samo po knjigi pa gob seveda ni priporočljivo nabirati," o tem, da previdnosti pri gobah nikoli ni preveč, pravi predsednica društva. Čudovite zelene mušnice, na primer, so res lepe gobe, toda en klobuček zadostuje, da se odrasel človek zastrupi in umre. Znaki zastrupitve z izjemno nevarno poljsko koprenko pa se lahko začnejo kazati komaj po desetih dneh.

Ne rastline ne živali

Na oko lahko po besedah določimo 800 do 1000 vrst gob, za več je obvezna pomoč knjig, mikroskopa in kemikalij, pojasnjuje največji poznavalec gob v društvu Luka Šparl, ki se ponaša tudi z naslovom determinator samostojni svetovalec Mikološke zveze Slovenije. Kot pravi, je do leta 2010, ko se je prvič udeležil raziskovalnega tabora študentov biologije, gobe tudi sam nabiral predvsem kulinarično, čeprav je imel do njih vedno poseben odnos. Po tem pa se je veliko bolj poglobil tudi v njihovo vlogo v naravi in njihovo biologijo. Tako se tudi za zaključno magistrsko nalogo ni odločil ne za temo s področja živali ne rastlin, temveč za temo s področja gliv, ki niso ne eno ne drugo, saj imajo lastnosti obojih. Njegova želja pa je, da bi tudi drugi znali sčasoma videti kaj več kot le gobe na krožniku: "Da bi se zavedli, da so gobe, ki rastejo na lesu, pomembne, ker razkrajajo odmrli organski material. Tiste, ki jih najdemo na kostanju, so pomembne, ker prav tako sodelujejo pri kroženju snovi v okolju. Nekatere so zdravilne, nekatere so zelo strupene. Čistijo pa tudi okolje."