Svetleči kamenček v nosu, obroček v popku ali niz uhanov, ki krasijo celotno uho, so postali del vsakdanjega modnega sloga. Temu trendu so se hitro prilagodile tudi trgovine, kjer lahko na vsakem koraku najdemo pestro ponudbo nakita. Vendar pa dostopnost in nizka cena pogosto prinašata tveganje, na katerega mnogi kupci niso pripravljeni.
Pred kratkim je javnost razburila izkušnja ženske iz Splita, ki je bila prepričana, da je kupila kakovosten kos srebrnega nakita. Izdelek je namreč nosil vtisnjeno oznako 925, ki v zlatarstvu označuje sterlino srebro.
Kupec običajno zaupa oznakam na izdelkih, še posebej, če gre za plemenite kovine, ki prihajajo v stik s kožo in sluznico. V omenjenem primeru pa se je izkazalo, da zaupanje ni bilo upravičeno. Kljub oznaki, ki bi morala jamčiti vsebnost srebra, analiza nakita ni potrdila pristnosti materiala. Izkazalo se je, da v kupljenem predmetu srebra sploh ni bilo.
Oznako lahko vtisne skoraj vsak
Mnogi ljudje se ne zavedajo, da zgolj vtisnjena številka na kovini še ne pomeni uradnega certifikata ali garancije kakovosti, če izdelek ni kupljen pri preverjenem trgovcu ali zlatarju.
Strokovnjaki opozarjajo, da je trg preplavljen z nakitom dvomljivega izvora. Največja težava tiči v tem, da lahko orodje za vtisovanje oznake 925 kupi praktično kdorkoli in ga uporabi na kateri koli kovini. To pomeni, da lahko nepošteni proizvajalci ali preprodajalci na navaden nakit, ki vsebuje nikelj ali druge alergene kovine, vtisnejo žig, ki kupca zavede v prepričanje, da kupuje plemenito kovino.
Pri pravem srebrnem nakitu, kupljenem v uradnih zlatarnah, mora izdelek poleg oznake vsebovati tudi žig proizvajalca in državni žig, ki potrjuje ustreznost materiala po opravljeni kontroli. Pri nakitu, ki ga kupujemo v trgovinah z mešanim blagom, na stojnicah ali preko spleta, pa takšnega nadzora pogosto ni. Zato velja previdnost: če je cena sumljivo nizka, a izdelek obljublja pravo srebro, je velika verjetnost, da gre zgolj za prevleko ali pa popolno potvorbo, ki lahko občutljivi koži povzroči resne težave.
