Marsikateremu lastniku hiše je lepo negovana trata na parceli, pa naj bo ta velika ali čisto majhna, pomembno opravilo. Kako se ga lotimo, da bomo vse poletje uživali na mehki, gosti travi, pojasnjuje Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., Metrobov strokovnjak.
Zime so vse manj zasnežene. Ali za nego trate pomladi še veljajo enaka pravila kot nekoč ali se je kaj spremenilo?
"Trava začne rasti, ko je temperatura dovolj visoka. Prava rast se začne v aprilu, ko je temperatura tal okoli 10 °C in jutranja ne pade pod 4 °C. V tem času potrebujemo padavine ali namakalni sistem v kombinaciji z gnojenjem. Preveč vlage ni najbolje za lepo, gosto travo, saj se hitro pojavijo plesni, na primer snežna plesen, in koreninske gnilobe."
Kdaj je treba trato obnoviti, kdaj pa je dovolj, da jo spomladi zgolj osvežimo?
"V travi imamo pogosto nekaj širokolistnih rastlin, plevelov, če hočete. Nekaterih nas ne moti manjše število trobentic, zvončkov, vijolic in marjetic, drugi pa jih odstranijo. Takrat na prazna mesta dosejemo travo in jo tako zapolnimo. Za pravo osvežitev pa jo po potrebi prezračimo in pravilno pognojimo. Za gnojenje vedno uporabimo samo gnojilo z dolgo delujočim dušikom."
Kako se lotimo popolne obnove trate?
"Za obnovo trate moramo najprej odstraniti obstoječo travno rušo tako, da ostane samo zemlja. Po potrebi dodamo zemljo in vse skupaj zravnamo. Nato dodamo gnojilo in kakovostno travno mešanico. Za boljšo kalitev in hitrejšo ukoreninjenost vse zalijemo s kombinacijo rdečih morskih alg in simbiotskih bakterij."
Kako ravnamo, če imamo pod trato položene cevi toplotne črpalke zemlja/voda?
"Te cevi so običajno v globini en meter in več, tako da zaradi njih ni nikakršnih težav. Večja previdnost je potrebna tam, kjer so kaki priključki, povezovalce cevi in podobno. Previdni moramo biti tudi pri zračenju trave, da tam, kjer so cevi, ne uporabljamo preglobokih nožev."
Zakaj moramo pri obnovi odstraniti ostanke korenin?
"Na koreninah so lahko bolezni. Najbolj pogoste na travi so fuzarioze, med najbolj prepoznanimi bo snežna plesen. Odstranjeno travno rušo lahko vedno skompostiramo in tako ponovno uporabimo del vrta."
Kako preprečimo, da semenje pozobajo ptice?
"Čez posejano seme razprostremo kopreno. Ampak takoj ko seme skali, jo odstranimo. Tako jo zaščitimo pred ptiči."
Kako sicer negujemo trato pomladi, če ne potrebuje popolne obnove?
"Na začetku moramo uničiti mah. Uporabimo gnojilo s sredstvom proti mahu ali pa tekoče sredstvo proti mahu. Ko mah porjavi, ga pograbimo stran. Ne grabimo zelenega, ker ga hitro raznesemo po trati. Nato je na vrsti košnja, ki ne sme biti prenizka. Vedno kosimo na višino vsaj 5 cm. Potem še gnojimo."
Kdaj in kako pogosto gnojimo trato? S čim?
"Za gnojenje trate uporabljamo spomladi gnojila s počasi sproščujočim dušikom. Tako ima trava enakomerno rast. Prvo gnojenje izvajamo večinoma aprila, saj so tla šele takrat dovolj ogreta. Vedno pa mora biti pri gnojenju prisotna voda, dež ali namakalni sistem. Gnojilo naj vsebuje tudi fosfor in kalij. Gnojila višjega ranga pa vsebujejo tudi mikrohranila, kot je magnezij. Ta da trati lepo temno zeleno barvo."
Je tudi travo, podobno kot sadike vrtnin, dobro krepiti?
"Pri trati nam je zelo pomemben koreninski sistem. Močne korenine dobro preživijo sušo in zimo. Zato travo najprej krepimo s kombinacijo rdečih morskih alg in simbiotskih bakterij. Slednje se naselijo na koreninski sistem ter branijo rastlino pred vdorom drugih bakterij in gliv. Močno povečajo koreninski sistem, obenem pa še topijo hranila v zemlji in jih naredijo dostopna rastlinam. Rdeče morske alge pa povečajo razrast drobnih koreničic. Tekom leta nato uporabimo kombinacijo rjavih morskih alg, aminokislin ter mikrohranil. Tako je trata dobro prehranjena in odporna proti vremenskim nevšečnostim in drugim težavam."
Zakaj je potrebno prezračevanje trate? Kako ga izvedemo?
"Prezračevanje se izvaja na močno pohodnih in težkih tleh. Lahko tudi dvakrat letno, spomladi in jeseni. Tako prezračimo koreninski sistem in v nastale luknje dodamo kremenčev pesek, da naredimo zemljo bolj rahlo in omogočimo boljši razrast korenin. V normalnih tleh dosežemo precej večji in bolj dolgoročen učinek z uporabo simbiotskih bakterij.
Za zračenje uporabimo stroj prezračevalnik. Ta z noži naredi zareze ali pa celo luknje, pri katerih odstranimo dele ruše in zemlje."
Kako vemo, da je trata dovolj zalita?
"To je odvisno od tipa tal. Če se trava ne suši, je vse v redu. Kadar se na njej pojavi plesen, pa je zagotovo zalita preveč."
Ali lahko z intenzivnim zalivanjem povzročimo razrast mahu?
"Mah najbolj uspeva na senčnih in vlažnih tleh. Na teh mestih trava ne bo rasla. Osebno so mi na domačem vrtu všeč določene zaplate mahu, saj je tam 'večna' senca. Je veliko lepše kot blatna zaplata zemlje. Prav tako imam na vročih mestih posajene sukulente, ker mi je travo tam požgalo.
Intenzivno zalivanje večinoma vodi v pojav koreninske gnilobe, padavice in glivične bolezni. To povzroči propad trave in omogoči razrast mahu."
