Portulak ali navadni tolščak (lat. Portulaca oleracea) je izjemno zdravilna rastlina, pri nas pa velja za plevel. Doma je v Evropi in Aziji. Je enoletna do 20 centimetrov visoka rastlina, z gladkimi, polnimi jajčastimi listi, ki rastejo izmenično na gladkem rdečkastem steblu, cvetovi navadnega tolščaka so drobni, rumenkaste barve, odprejo se v sončnih jutrih za nekaj ur, nato se zaprejo. Portulakovi poganjki se zaradi teže plazijo po tleh. Rod portulakov je obsežen, šteje več kot sto vrst. Kot okrasna rastlina je na voljo v najrazličnejših oblikah listov in pisanih barvah cvetov. V okrasne namene se vzgaja že od leta 1827.
Uporabljamo sveže mlade poganjke in liste. Listi in stebelca so sočnega, nežnega, rahlo slanega okusa, ki spominja na limono. Pri nas ima portulak sloves nadležnega, neuporabnega plevela, ki se ga je zelo težko znebiti. Najraje se razraste pod paradižnikom, ne mara pa družbe čebule.
Trdoživa portulakova semena v zemlji čakajo na ugodne razmere tudi štirideset let, saj v prsti preživijo tudi do 40 let, v vseh mogočih razmerah, in čakajo na primerne, da pokukajo na plan. Semena rastline so zelo drobna, v enem gramu jih je kar deset tisoč. Rastlina ni zahtevna, raste v različnih razmerah, na pognojeni rodovitni zemlji in tudi na pustih kamnitih tleh, najraje ima sončno lego in dobro odcedna tla, zelo dobro prenaša vročino in sušo, ne mara pa mraza. Portulakova posebnost je v tem, da je rastlina povsem zdrava, brez bolezni in škodljivcev. Ta odporna rastlina ima neverjetne zdravilne lastnosti.
Največ omega-3 maščobnih kislin
Portulak pomaga pri različnih zdravstvenih težavah. Vsebuje največjo koncentracijo omega-3 maščobnih kislin v naravi, večjo, kot jo najdemo v ribjih oljih. Omega-3 maščobne kisline zmanjšujejo tveganje za srčne bolezni, astmo, depresijo, demenco, Alzheimerjevo bolezen, revmatski artritis. Znanstveniki so odkrili, da vsebuje portulak več antioksidantov kot špinača, ima šestkrat več vitamina E kot špinača in sedemkrat več beta karotena kot korenček. Antioksidanti krepijo naš imunski sistem, na splošno izboljšujejo naše zdravje, še posebej učinkoviti so pri boleznih srca, karcinomu, arteriosklerozi, izboljšajo vid in krepijo spomin.
Solata s portulakom in sadjem
Drobno narezano sadje je odlična kombinacija za solato iz portulaka. Potrebujemo dve breskvi, brez olupka, dve nektarini z olupkom, dve pesti portulakovih lističev, eno jedilno žlico lešnikovega olja, četrt čajne žličke sveže naribanih koriandrovih semen, osem orehov, popražimo in grobo naribamo. Breskev in nektarino narežemo na tanke rezine in jih zložimo na krožnik v dva polkroga, lističe portulaka potrosimo na drugo stran krožnika, da dobimo obliko dvojnega kroga, pokapljamo z oljem in potresemo s koriandrom in naribanimi orehi.
Rimljani so ga vmešali v solato
Uporabljamo ga za solate (z zeleno glavnato solato je izvrsten), napitke, juhe, omake, namaze, pripravimo ga kot špinačo, lahko ga podušimo, ga vložimo, iz njega lahko pripravimo pesto, odlično se bo ujel z rižem, čebulo, paradižnikom. Popestril bo omlete in jedi iz voka. Čaj iz svežih portulakovih listov nas pomirja, blaži glavobol in ugodno vpliva na prebavo.
V kitajski literaturi je bil portulak opisan že v času 500 let pred našim štetjem, Rimljani so ga uporabljali v solatah in za odpravljanje zobobola. Plinij je opisal še dve področji njegove uporabe, brzdal naj bi erotična poželenja in po drugi strani - posipan po glavi - ščitil pred prehladom.
Portulakov pesto
Dve pesti portulaka operemo, dodamo svežo baziliko, peteršilj in pinjole, zmiksamo skupaj z malo oljčnega olja, po želji lahko dodamo malo česna in sol.
Vložen portulak
Liste, poganjke, stebla, speremo, nato prelijemo z vrelo vodo, tako pustimo stati nekaj minut, nato precedimo in naložimo rastline portulaka v kozarec za vlaganje. Dodamo začimbe po želji in prelijemo z zeliščnim kisom, nato kozarec zapremo. Tako pripravljen portulak uporabljamo kot kisle kumarice.
Viktorijansko zelišče
Portulak je spadal med pomembne viktorijanske začimbe, uporabljal se je podobno kot peteršilj. Ime je seveda dobil po britanski kraljici Viktoriji, ki je vladala od leta 1837 do 1901. Na svetovni razstavi v londonskem Hyde Parku leta 1851, ki jo je obiskalo šest milijonov ljudi, so bili na ogled tudi veliki rastlinjaki z mogočnimi vrtovi, med njimi pa vsa viktorijanska zelišča, tudi portulak. Na tej razstavi so priporočali ljudem, naj kupujejo sveža zelišča pri lokalnih pridelovalcih. Med viktorijanska zelišča prištevamo: janež, ingver, kapucinko, koriander, lovorov list, majaron, hren, meto, peteršilj, žajbelj, citronski timijan, portulak; tako se je portulak že takrat znašel v družini najpomembnejših zelišč.
